Sprevrženost

Vse vidimo, vsak dan nam mediji pokažejo, kaj naši sanjski politiki govorijo in kaj delajo. Kako je Pahor ves čas govoril o nepolitičnosti in kako bo KAS neodvisen, kako se vsi zgražajo nad Kramarjevim milijonom in kako vsi govorijo, kako bodo preganjali tajkune ... vendar na žalost samo govorijo. Potem pa delujejo z njimi z roko v roki - vse je samo dobro zrežirana igra za nas.

Članica SD, Metka Tekavčič, je prišla v ožji izbor kandidatov za nadzornico NLB, pa čeprav naj bi bila soodgovorna za Kramarjev milijon, ker je bila takrat, ko je prišlo do podpisa Kramarjeve pogodbe, članica nadzornega sveta. Ampak ona ni politična, ona je strokovna preprosto zato, ker je članica SD. To je pač postulat in aksiom (kot je v kolumni v zadnjem Reporterju zapisal Vinko Vasle), tako kot to, da je Janez Janša kriv za vse.

Ni več tako kot v časih komunizma, ko večina ni vedela ničesar. Sedaj vemo in vidimo, kako nam kradejo pred očmi ... ampak kot da ni nič ...

Ena sama megla?

Titova ulica, Kramarjev milijon, izbrisani, ali niso oni tu samo za zamegljevanje resnejših problemov? Ali ni gospodarska kriza pomembnejša? In ali ni tisti trušč okrog reprogramiranja Šrotovih dolgov samo megla, ki se jo spušča za politične obračune in za to, da se ljudje ne ukvarjamo z gospodarsko krizo? Kruha in iger. Navidezen boj Golobiča, ki se dela, da si na vsak način želi uničiti Šrota in vse tajkune, ker ve, da ga bodo ljudje pri tem podprli, še bolj pa mu gre za to, da bi si pridobil vpliv v NLB ter tako izsiljeval tajkune.

Sedaj novinarji ne rečejo več drugega kot "tajkun", "tajkunski kredit" in podobno. Ali sedaj niso več ugledni menedžerji, ki branijo naš nacionalni interes, sedaj so samo še "tajkuni"?

Izbrisani in njihove odškodnine. Da bomo ljudje mislili, kako nam izbrisani odžirajo in kakšne odškodnine bodo dobili, ne pomislimo pa na to, da nam vlada, s svojimi nemogočimi gospodarskimi ukrepi, za katere rabi "100 let", da se uskladi, odvzame veliko.

Kramarjev milijon. Če je vse v skladu s predpisi in mu milijon pripada, naj ga ima, čeprav si ga ne zasluži, sploh v teh časih, ko je vse "grozno težko". Vladajoči politiki pravijo, kako težko je sedaj, ko je gospodarska kriza, ampak vseeno si grozijo in se usklajujejo "100 let". In kaj je boljše, Pahorjev anarhizem ali Janševo diktatorstvo, ki to v resnici sploh ni bilo?

Titova ulica. Nekateri se zgražamo nad takim poimenovanjem, za druge je Tito heroj. In potem se ukvarjamo z mrtvim morilcem namesto z gospodarskimi ukrepi. Tito sploh ni najhujše, on je mrtev, čeprav očitno še vedno manipulira z nami oziroma z njim manipulirajo njegovi idejni nasledniki, ki so za nas veliko hujši, ker živijo tu in zdaj ter nam zastirajo čist in jasen pogled.

Druže Tito, mi ti se kunemo

Ali ni zanimivo, da bo Titova cesta vodilo ravno do pokopališča? Ali ni v tem tudi neka simbolika? Namesto da bi Tita pustili na pokopališču oziroma pokopali spomin nanj kot na heroja, nas bo tja vodila njegova cesta.

V spomin Titu, v počastitev velikega kulta, "velikega dobrotnika", ki pa je v resnici za nas pomenil zgolj bedo.

Vsem Tito nostalgikom predlagam, naj se vrnejo v čas Tita in naj črtajo ničle na bankovcih. Naj živijo z njim v bedi, ne pa da mu postavljajo spomenike kot kakemu kralju. Ali ni bil on proti kraljem in takemu načinu življenja?!

Tito je pravzaprav kult množičnega morilca in nekoga, ki vse uniči, sam pa živi na veliki nogi in se norčuje iz ljudstva. To ljudstvo pa ga ima še sedaj po tolikem času za heroja. Dober je, ni kaj, da še danes manipulira z ljudmi!

Le zakaj ne poimenujemo še ulice po Stalinu in Hitlerju? Ali onadva nista heroja? Le kaj ima Tito, česar nimata onadva?

Problem v nepravilnostih ali v strankarski izkaznici?

Sedaj so na veliko začeli preiskovati predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja; menda so bile hišne preiskave celo nezakonite.

Potem pa nam v oddaji Svet pokažejo, da je najel prostor za skladiščenje avtomobilov, ker je imela Luka Koper premalo prostora. Takrat res ni mogel vedeti, da sedaj tega prostora ne bodo potrebovali, problem pa naj bi bil v tem, da je pogodbo podpisal za pet let in je sedaj ne morejo prekiniti.

Koliko časa smo čakali, da je urad za varstvo konkurence začel preiskavo proti Mercatorju in zapečatil službene računalnike in potem je informacijska pooblaščenka govorila, da delujejo nezakonito in da vdirajo v zasebnost ter ves čas uradu metala polena pod noge? In kje so sedaj informacijska pooblaščenka in mediji, da bi se zgražali nad delom policije in govorili, da je pregledovanje službenega računalnika vdor v zasebnost?

Ni kaj, oblast se je zamenjala, in tudi Štrukelj, ki je pod prejšnjo vlado kar naprej grozil s stavkami, se sedaj smeji s ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Da ne govorimo o tem, da je NLB, katere pomemben lastnik je prav država, Šrotu podaljšala kredit in da je Kramarju izplačala milijonsko odpravnino. Kljub temu da je Pahor zatrjeval, kako se bo lotil preganjanja tajkunov. Kakor je rekel šolski minister Igor Lukšič: "Kar zadeva tajkune, pa je Janša veliko govoril o boju proti tajkunom, toda Bošku Šrotu in Pivovarni Laško je najhujši udarec zadala prav naša vlada z zvišanjem trošarin za alkohol." Potem pa mu je, zanimivo, prav NLB podaljšala kredite. Zagotovo hud udarec.

Morda je v primeru Roberta Časarja res kakšna nepravilnost, vendar pa ne vem, zakaj se mi zdi, da je bolj kriva njegova strankarska izkaznica.

V službi do smrti?

65 let delovne dobe? Tisti, ki so delali že več kot pol življenja in si želijo malo počitka, bodo dobili še dodatnih 5 let. Ali bomo nekega dne prišli do točke, ko bomo morali delati do smrti, dokler ne bomo omagali? Poleg tega pa smo v času finančne krize, delovnih mest je vsak dan manj, in če bo delovna doba 65 let, bodo mladi še težje dobili zaposlitve.

Na eni strani bomo imeli utrujene in za učenje nezavzete ljudi, ki bodo morali delati, če bodo želeli priti v pokoj, in mlade, zavzete in prilagodljive ljudi, ki bodo znali več, vendar pa zaradi starejših ne bodo dobili službe. In imeli bomo še večjo brezposelnost.

Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič se verjetno prvič strinja z SDS, ki podpira sindikate in je proti zviševanju delovne dobe.

Ivan Svetlik, minister za delo, pa pravi, da opozicija to samo izkorišča za pridobivanje političnih točk. Prav tako večni cinik Gregor Golobič obtožuje Janševo vlado, da je naredila skoraj, ali celo vse narobe.

Kako se vladajoči politiki branijo pred obtožbami? Tako da za vse okrivijo prejšnjo vlado in govorijo, da vse izkorišča za nabiranje političnih točk.

Še pri izbrisanih se zdi, da je vsega kriva Janševa vlada, pa čeprav je vladala le 4 leta in je levica imela prej več kot dovolj časa, da bi kaj storila, pa ni storila ničesar. Sedaj pa je LDS največja zaščitnica t. i. izbrisanih, čeprav jih je "izbrisal" prav njihov minister, leta 1992.

Stranka, ki ji gre samo za vladanje?

Če je Janševa vlada res naredila vse narobe, bi se potem morala Pahorjeva truditi dvojno, ne pa da Golobič v skoraj vsaki drugi izjavi pove, kaj je Janša naredil narobe, ne pa, kaj bodo oni naredili. Pahor pa govori, kaj bodo naredili, zgodi se pa bolj malo oziroma nič.

Šolski minister Igor Lukšič je v intervjuju za Reporter izjavil: "Kar zadeva tajkune, pa je Janša veliko govoril o boju proti tajkunom, toda Bošku Šrotu in Pivovarni Laško je najhujši udarec zadala prav naša vlada z zvišanjem trošarin za alkohol."

Se pravi, da vlada tega ni naredila zaradi gospodarske krize, ampak zato, da je zadala udarec Bošku Šrotu, zraven pa še veliko hujši udarec malim pivovarjem?

Pav tako je Lukšič v istem intervjuju izjavil: "Zdaj je SD vladajoča stranka in v tem smislu je bil kongres zelo pragmatičen. Izkazalo se je, da stranko kot celoto zanima samo vladanje. Tisti, ki jih to ne zanima, so skušali zadeve obrniti v drugo smer. Če govorim zase, sem pričakoval več vsebine, ne pa zgolj prizadevanja za pozicije."

Zelo lepo je povedal, za kaj v resnici gre (ne)dobronamerni in (ne)socialno čuteči vladajoči politiki, katere pripadnik je.

Kdo je kriv, da je danes deževalo?

Kdo je kriv, da je danes deževalo in sem bil moker? Janez Janša, kdo pa drug?

Napaka, ki je zahtevala življenje, ni tako huda?!

Zdravnico, ki je zdravila Bora Nekrepa, ali ga, bolje rečeno, pustila umreti, je razsodišče zdravniške zbornice "obsodilo" na dva meseca odvzema licence. Ker napaka ni bila tako huda.

Ali to, da nekoga pustiš umreti, ni huda napaka?

Kaj je potem huda napaka? Pa koliko ljudi bo še moralo umreti, da bodo končno obsodili zdravnika še za kakšno drugo stvar kot za ukvarjanje z zdravilstvom?

Drugega zdravnika v zgodbi pa sploh še niso začeli zasliševati.

Še vedno nekateri, kot sta odvetnika zbornice in odvetnika zdravnice, trdita, da je bila zgolj napaka, in da je zdravnica sposobna in ima veliko izkušenj, ampak očitno ni ravno tako. Tudi zdravnik iz Ljubljane je potrdil, da Bor ni bil pravilno zdravljen ne prej in tudi potem ne, ko so iz Ljubljane dobili navodila.

Le zakaj se je treba pretvarjati? Meni se zdi, da bi se zdravniški zbornici bolj dvignil ugled, če bi pravilno ukrepala in zdravnikoma, ki sta zakrivila smrt, dokončno odvzela licenco, ne pa, da ju do konca, ko jim že skoraj nihče ne verjame več, opravičuje.

Že samo to, da je treba čakati skoraj eno leto, da obtoženi sploh pridejo pred razsodišče, je prav bizarno.

Pa kje vendarle živimo?!

Čas za spremembe?

Strinjam se s pozivom SDS, naj se Titove spomenike umakne v muzeje in preimenuje ulice z njegovim imenom. Ker, ali ni narobe svet, da imajo morilci spomenike, žrtve zločinov pa so drugorazredna tema in se jih označuje s "premetavanjem kosti"?

Morda je sedaj po odkritju Barbarinega rova končno čas, da razčistimo s starim in začnemo z novim. Preimenovanje ulic s Titovim imenom bi bilo vsaj simbolično dejanje. Vendar pa to verjetno ni prav mogoče glede na to, da še danes mnogi gledajo nanj kot na heroja. Morali bi razčistiti vsak sam s sabo in spregledati, kdo je Tito v resnici bil. Vse je v glavi.

In ljudi ne moreš prisili, da delajo v svoje dobro in da mislijo s svojo glavo. Pravzaprav je ravno v tem smisel svobode - vsak lahko misli, kar hoče, pa čeprav si s tem morda škoduje.

Drugorazredni predsednik

Vprašati se moramo, kakšnega predsednika imamo.

1. Takega, za katerega so povojni poboji in šele sedaj odkrita grobišča drugorazredna tema. Še sedaj se mnogi niso pripravljeni sprijazniti s resnico in priznati svojih grehov, Danilo Türk pa kot njihov pristaš od resnice odvrača pozornost. Saj ni čudnega, zločinci si glede na ves tisti beton pred vhodom zagotovo niso želeli, da bi bil Barbara rov sploh kdaj odkrit.

Zakaj Barbara rova niso odkrili že prej, zakaj se mnogi še sedaj bojijo govoriti o tem, čeprav živimo v svobodni družbi? Morda pa naša družba vendarle ni tako svobodna? Tudi sam pa se nagibam k misli Jere Vodušek Starič, ki pravi, da morda udba še vedno obstaja.

Zakaj se bojimo lastne zgodovine, zakaj se bojimo vedeti, kaj se je dogajalo? Zato, ker je ta zgodovina tako grozna, da nam je sedaj, ko stvari prihajajo na dan, slabo?

2. Takega predsednika, ki govori o tem, kako komu zaupa in komu ne in zavrača kandidate za veleposlanike, čeprav za to ni kompetenten.

3. Takega predsednika, ki podpira korupcijo s tem, ko ves čas zagovarja svoj kabinet v zvezi s predragim letalskim prevozom in ni sprejel odstopa svojega sekretarja, čeprav je Kosova protikorupcijska komisija odkrila sume korupcije.

Vendar seveda on ni Janez Janša, on je od boga izvoljen predsednik in ima vse pravice ...

Na začetku sem mislil, da bo Türk dober predsednik, vendar pa je pokazal, da ni samo slab, ampak zelo slab predsednik. Tako kot je dejala gospa v Trenjih: odstopiti bi morala oba; predsednik in njegov sekretar.

100 dni in še nekaj čez Pahorjeve vladavine

Po stotih dneh vlada za spremembe ni uresničila pričakovanj. Javnomnenjska podpora ji strmo pada.

Vlada se je ukvarjala sama s sabo, s političnim kadrovanjem, čeprav je obljubljala, da ga ne bo.

Pahor bi se na vsak način rad pogovarjal in dogovarjal, kar mu štejem v plus, razen tega, da se potem preveč in predolgo pogovarja in ni potem nič, njegovi "prijatelji" pa delajo po svoje.

Bilo je tudi veliko ukvarjanja z izbrisanimi, gospodarska kriza pa očitno ni dovolj pomembna, razen takrat, ko je treba sindikate prepričati oziroma v javnosti utemeljiti, da se odrečejo delu sredstev.

Sindikati javnega sektorja so, kot je bilo pričakovati, pokleknili. Nobenega govora o stavki; vse je lepo in prav, samo da bodo lahko pomagali državi, da bo lahko njihov denar slabo porabila.

Zdi se, da se da vztrajati le še sodnikom, katerih največji dosežki so sodni zaostanki. Res neverjetni so in za to bi najbrž morali dobiti še več.

Za Reporter je Dejan Verčič dejal, da je najboljša odločitev slovenske vlade "umik obeh slovenskih vojakov iz Iraka".

In najbrž ima še kako prav, ker česa drugega ta vlada ni naredila. Ali pa je največji dosežek te vlade, da je izbrisala Novo univerzo? Tako imenovanim izbrisanim bi ustregla, univerzo pa je izbrisala zato, ker ni prava.

Pozabimo preteklost in vse napake ter se zazrimo v prihodnost - tam napak še ni, in lažje nam bo ...

Vladna parodija

Pahor je predlagal še eno komisijo, tokrat v zvezi z ljubljansko občino in Jankovićem. Pa koliko komisij bomo še dobili?

Tu je ta Pahorjeva odločnost; očitno se Jankoviću ne upa reči ne in se izmotava. In zakaj se Jankoviću ne upa reči ne? Morda zato, ker sta skupaj proslavljala ob njihovi zmagi?

Včasih, ko gledam poročila, se mi zdi, da gledam humoristično nanizanko. Pahor se smeje, ko zraven njega stoji in govori smrtno resni lovec na zarote, za katerega se mi zdi, da so proti njemu Janša, Grims in Tanko v iskanju zarot pravi amaterji.

Ali pa Križanič, ko govori o tem, da je vino hrana in da se ne bo podražilo in se tudi smeji, zraven pa mu Pahor še svetuje, naj ne popije preveč, in se tudi smeji.

Ali pa Janković, ki se igra redarja. Pa, ali nima kaj boljšega početi, poleg tega, da bi rad uničil Ljubljano?

Če se smejijo in smešijo še pred javnostjo, kaj počnejo šele, ko "delajo"? To je pravzaprav parodija vlade, ne pa resna in odgovorna vlada za "spremembe".