Drugorazredni predsednik

Vprašati se moramo, kakšnega predsednika imamo.

1. Takega, za katerega so povojni poboji in šele sedaj odkrita grobišča drugorazredna tema. Še sedaj se mnogi niso pripravljeni sprijazniti s resnico in priznati svojih grehov, Danilo Türk pa kot njihov pristaš od resnice odvrača pozornost. Saj ni čudnega, zločinci si glede na ves tisti beton pred vhodom zagotovo niso želeli, da bi bil Barbara rov sploh kdaj odkrit.

Zakaj Barbara rova niso odkrili že prej, zakaj se mnogi še sedaj bojijo govoriti o tem, čeprav živimo v svobodni družbi? Morda pa naša družba vendarle ni tako svobodna? Tudi sam pa se nagibam k misli Jere Vodušek Starič, ki pravi, da morda udba še vedno obstaja.

Zakaj se bojimo lastne zgodovine, zakaj se bojimo vedeti, kaj se je dogajalo? Zato, ker je ta zgodovina tako grozna, da nam je sedaj, ko stvari prihajajo na dan, slabo?

2. Takega predsednika, ki govori o tem, kako komu zaupa in komu ne in zavrača kandidate za veleposlanike, čeprav za to ni kompetenten.

3. Takega predsednika, ki podpira korupcijo s tem, ko ves čas zagovarja svoj kabinet v zvezi s predragim letalskim prevozom in ni sprejel odstopa svojega sekretarja, čeprav je Kosova protikorupcijska komisija odkrila sume korupcije.

Vendar seveda on ni Janez Janša, on je od boga izvoljen predsednik in ima vse pravice ...

Na začetku sem mislil, da bo Türk dober predsednik, vendar pa je pokazal, da ni samo slab, ampak zelo slab predsednik. Tako kot je dejala gospa v Trenjih: odstopiti bi morala oba; predsednik in njegov sekretar.