Varuhinja osebnih podatkov le za nekatere

Izkazalo se je, da je informacijska pooblaščenka storila kaznivo dejanje. Na spletni strani informacijskega pooblaščenca so bili zraven sodb namreč osebni podatki, ki tam ne bi smeli biti.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je dobila globo v višini 830 evrov, in sicer zato, ker je sama prosila zanjo, in ne opomina, čeprav pravi, da je to v takem primeru običajno.

Varuhu konkurence Janiju Soršaku je metala polena pod noge, ko je skušal priti poslom v Mercatorju do dna, in govorila, da so na službenih računalniki zasebni podatki in da je varuh konkurence deloval nezakonito, potem pa se izkaže, da je sama kršila zasebnost.

To je tako, če se spraviš na Jelinčiča ... Kajti drugače verjetno tega nikoli ne bi izvedeli. Prav tako kot ne bi izvedeli za Golobičevo laž, če te laži ne bi odkrili novinarji.

In kako je lahko Nataša Pirc Musar še informacijska pooblaščenka, kljub temu? Sama bi morala odstopiti ali pa bi jo morali odstaviti, ampak očitno gre ona v luči Pahorjeve neodločnosti in neukrepanja pri Golobiču naprej in ostaja.

Državna (ne)tajnost

Janeza Janšo policija sumi izdaje državne tajnosti, ker je prebral izjavo Katarine Kresal iz zapisnika, ki naj bi bil tajen, čeprav večina pravnikov meni nasprotno, ker takrat, ko je Janša citiral tisto izjavo, dokument ni bil tajen. In ne samo to; Janša je bil kot predsednik vlade tisti, ki je takrat odločal o tem, ali naj bo dokument tajen ali ne. Verjetno je res, kot je rekel Janez Janša, da mu niti na zaprtem vojaškem sojenju ne bi mogli dokazati, da je izdal tajnost.

Sam dvomim, da so na policiji tako trapasti, da ne bi razumeli, ali pač? Prav tako ne verjamem, da ni imela pri tem nič ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, glede na to, da je Janša pokazal njeno neznanje. Tako ali drugače je treba dobiti nekaj, da se lahko blati bivšega premierja in se zamegljuje resničnost; da pozabimo, da je gospodarska kriza in da je Golobič lagal, afera Patria je pa že sploh pozabljena, in da ugotovimo, če še ne vemo, da je Janez Janša slab.

V zadnjem Omizju na Televiziji Slovenija je Gregor Virant govoril tudi nekaj o tem, kaj so oni v prejšnjem mandatu naredili. Sedaj nima več smisla govoriti o tem; to bi bilo treba povedati pred volitvami. A kaj, ko je bila afera Patria. Zdi se mi, da levici z aferami vedno uspe zamegliti in obrniti stvari tako, da je njim prav.

Prav tako, kdo se še spomni Ropove izjave, da sta se Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu? In to brez kakršnih koli dokazov, še brez zaupnih dokazov.

Ampak njega nihče ne preganja; seveda on ni Janez Janša.

Tajkuni, med njimi tudi minister za visoko šolstvo, na nelegalne načine bogatijo, policija se pa ukvarja s citiranjem brezupne izjave Katarine Kresal.

Politični mrtvec, ki živi

Nekateri na bedast način branijo Gregorja Golobiča in pravijo, da bi ravnali enako, nekateri mu še vedno verjamejo, a Gregor Golobič in njegova Zares ne bosta mogla nikoli več govoriti, kako se borijo proti tajkunom in kako jih obsojajo, ker bodo vsi vedno imeli argumente proti njim.

Če kaj ne bo všeč Katarini Kresal ali Borutu Pahorju, ga verjetno ne bo težko disciplinirati (zdaj bodo lahko drugi disciplinirali njega), prav tako bo opozicija lahko tolkla po celotni vladi zaradi Golobičeve "napake". Za opozicijo je bilo pravzaprav bolje, da je ostal.

In kaj se čudimo? Morali bi ploskati, da je sedanji vladi v tako malo časa uspelo skoraj vse spremeniti. Ali bo sedaj kdo rekel, da ne delajo drugače kot Janševa vlada? Resnico je v tem mandatu zamenjala laž.

Zdi se, kot da je Golobič ujet, politični mrtvec, ki ostaja v politiki. In kljub temu, da so mu dokazali laž, je dobil telekomunikacije in njegovo podjetje bo lahko ustvarjalo dobiček vsaj še tri leta; če ne še več, glede na pozabljivost našega naroda. Na koncu je najbolj važno je, da imaš korist ...

Poleg vsega pa je še skoraj postal heroj, ker je moral priznati in se opravičiti, ker naj bi bil prvi, ki se je opravičil. No, prvi zagotovo ni bil, celo Janez Janša (vem, da se sliši nemogoče) je priznal napako.

Mediji so krivi, da je Golobič lagal?

Ivo Vajgl je po objavi rezultatov vzporednih volitev izjavil, da rezultati niso tako dobri zaradi medijske gonje proti njim.

Ali so potem mediji krivi, da je Golobič lagal oziroma molčal o svojem deležu v Ultri Sum? Verjetno, saj so mu oni postavili vprašanje o njegovem premoženju, on pa se jim je "zaradi zaščite Ultrinih delavcev" (v resnici pa zaradi sebe) zlagal.

In zdaj nas nekateri prepričujejo, da je Golobič naredil zgolj nedolžno napako, jo priznal in se opravičil. In s svojim opravičilom naj bi popravil vse in postal heroj. Kaj bi mu zamerili, če je malce pozabljiv in je itak "bogi"? Priznal in opravičil se je pa samo zato, ker so novinarji (verjetno jim je kdo pomagal) odkrili, da ima skoraj 11-odstotni delež Ultre Sum, ki ga nekateri ocenjujejo na milijon evrov, čeprav je ves čas govoril, da ima eno samo delnico Pivovarne Laško, se pravi, da je velik revež.

Neverjetno pa se mi zdi, da bi enako kot Golobič ravnali tudi Zaresovi ministri in predsednik državnega zbora. Potem se zares lahko vprašamo, kdo vodi našo državo! Lažnivci? Nima smisla govoriti, kaj bi bilo, če bi kaj takega naredil Janša. Verjetno bi, kot je rekel Gregor Virant, zahtevali poleg njegovega odstopa vsaj še harakiri, če ne še kaj hujšega. Golobič pa je naredil samo napako.

Kaj je zares pomembno?

SDS ni vložila zahtevkov za referendum zaradi reševanja gospodarske krize. Očitno se ji zdi pomembnejše, za razliko od koalicije, reševanje gospodarske krize kot pa nabiranje političnih točk.

Čeprav ne vem, če bo to kaj pomagalo - glede na neučinkovitost vlade pri reševanju gospodarske krize, ki s skoraj vsakim ukrepom stvari samo še poslabša, kot na primer z zviševanjem cen bencina, ki je vedno dražji. Ampak zakaj sedaj nihče ne govori, da je (na primer) bencin dražji za najnižje sloje, ki si že tako ne morejo privoščiti veliko? Kje je sedaj tako opevani socialni čut?

Pa kdo bi mislil nanje! Lahovnik se raje ukvarja z grožnjami z odstopom in volitvami v evropski parlament, Golobič pa s tem, kako bi za tudi svojo Ultro dobil čim več denarja. Če se bo ukvarjal samo s tem in s telekomunikacijami, bo visoko šolstvo nazadovalo. No, pa saj je sam zgled nekoga, ki je diplomiral pozno, in najbrž meni, da je ministrstvo za visoko šolstvo, če zraven ni telekomunikacij, zguba časa.

"Največji borec" proti tajkunom Gregor Golobič, ki naj bi imel le eno delnico Pivovarne Laško in za vse krivi Janšo, potem pa se izkaže, da ima 10,8 procentov nizozemske Ultre, ki je 70% lastnica slovenske Ultre (ki ji je posel cvetel v času LDS in ji bo najbrž spet sedaj in kateri naj bi NLB reprogramirala 21 milijonov slabo zavarovanega kredita), je torej tudi tajkun, ali ne?

Ali se bo kaj zgodilo? Ali bo Pahor zahteval njegov odstop, ker ni nikoli javno priznal, da je eden od lastnikov nizozemske Ultre? Ker verjetno je konflikt interesov, da si lastnik podjetja, ki se ukvarja s telekomunikacijami, hkrati pa še minister za visoko šolstvo, pod katero spadajo telekomunikacije, tvoj strankarski kolega pa je minister za gospodarstvo?

Verjetno se ne bo zgodilo nič, vse se bo pozabilo. Golobič bo ostal minister in politik in še vedno se bodo našli ljudje, ki bodo "zares novo politiko" kupili, čeprav ji je že zdavnaj pretekel rok uporabe.

Drugačni ja, drugače misleči pa ne?

LDS se zavzema za manjšine, za drugačne ...

S tem se strinjam; potrebujemo svobodno družbo, v kateri bomo spoštovali in cenili ljudi po njihovem delu in ne po tem, od kod je kdo. Potrebujemo tudi družbo, v kateri ne bo vsak, ki si bo drznil kaj reči čez Rome, označen za ksenofoba, in v kateri ne bodo javno izrečeni dvomi o legitimnosti vmešavanju Katarine Kresal v delo policije označena kot pritlehna.

Vsak ima pravico dvomiti, sploh pa v delo politikov.

In zakaj bi brezpogojno verjeli ustavnemu sodišču, tudi če to zavrne voljo ljudstva?

Ali so ustavni sodniki nadljudje, ki se ne motijo?

Zakaj se LDS, ki se zavzema za manjšine in drugačne, na zavzema tudi za drugače misleče?

Spomnil sem se ene od točk iz LDS-ovega predvolilnega časopisa, ki so ga verjetno že pozabili tudi v LDS.

"Po štirih letih resnega guljenja si zaslužita:

da bi vaju družba resno vzela,
da bi lahko aktivno odločala,
enako dostopen študij za vse,
da bi lahko veliko več opravila prek interneta,
da bo prav vsak(a) med nami edinstven(a), ne glede na narodnost, vero, spol ali barvo kože."

Ampak ali smo sedaj kaj bolj edinstveni? Bodo maturante naslednje leto ali pa čez štiri leta vzeli kaj bolj resno in ali bodo lahko kaj bolj aktivno odločali? Če jih bodo vzeli bolj resno ali pa če bodo lahko aktivno odločali, je to odvisno predvsem od maturantov samih, ne pa od politike.

In ali si zaslužimo biti edinstveni šele po štirih letih resnega guljenja? Ali bodo potem tisti, ki ne bodo štiri leta resno gulili šolskih klopi, za LDS kaj manj edinstveni? Kakšni pa smo potem zanje, preden resno ali neresno gulimo srednješolske klopi?

Najbolj zanimivo pa je, da je prav vsak med nami, pa naj bo kakršenkoli že, edinstven, ker ni nikogar tebi enakega, pa naj vlada kdorkoli.

Republika paradoksov

Po eni strani Pahor govori o združevanju, o partnerstvu z vsemi, po drugi strani pa ni nobenega partnerstva z opozicijo. Njegov vladni kolega Gregor Golobič tudi govori nekaj o tem, da se ne bi smeli deliti, ampak takoj za tem pove še to, kaj vse je Janševa vlada naredila narobe. Za vse je kriva Janševa vlada, ki je bila na oblasti cela štiri leta. Njim pa, ki so bili na oblasti "samo" 12 let z dolgo podlago, res ni zameriti, da niso mogli ničesar narediti. In kaj bi sploh lahko naredili sedaj v le šestih mesecih?

In kaj je narobe s subvencijami v višini 1000 evrov pri nakupu avtomobila? Povsod se kaže, da je to dobra strategija, ampak sedanja vlada je pač nekaj posebnega in mora z glavo skozi zid samo zato, da je po njeno in da je njim dobro, pa tudi če vse propade.

Od 1000 evrov subvencije bi imeli korist tako proizvajalci kot potrošniki. Treba je trošiti, ne pa da se samo zmanjšuje in varčuje, na koncu pa to varčevanje prinese ravno nasprotni učinek. Če ne bi imeli tako visoko obdavčenega bencina, bi tovornjaki, ki potujejo prek Slovenije, tudi kupovali bencin v Sloveniji, tako pa ga ne in smo spet na zgubi.

Govori se o nekih gospodarskih ukrepih in kako da so dobri. Samo govori se o nečem, česar ni, in o nečem, česar verjetno še kar nekaj časa ne bo.

No ja, morda bi bilo treba res razmisliti o tem, da bi dali glas na volitvah v Evropski parlament Mateju Lahovniku, kot je včeraj v Trenjih svoj razmislek o tem napovedal Janez Janša. Čeprav bi bilo najbrž še slabše, ker bi verjetno ta vlada, kljub veliki (politični) strokovnosti, dobila podobno slabega ali pa še slabšega ministra za gospodarstvo in bi bila škoda dvojna; Lahovnik v Evropskem parlamentu in še vedno slab minister za gospodarstvo.

Zanimivo je tudi, da nihče ne stavka, čeprav nam gre vsak dan slabše. Ali ni to narobe svet, da se stavka takrat, ko nam gre dobro, ko nam gre slabo, pa ne?

Spet sem pozabil, da veljajo za to vlado čisto drugačna pravila, kot so veljala za Janševo vlado. Kar je pravzaprav samoumevno. Saj smo volili za spremembe, mar ne?

Še slabša zdravstvena oskrba za tolažbo

Spet bi se lahko vprašali, kot je rekel Rado Pezdir, kaj bomo dobili državljani, če bodo imeli zdravniki večje plače.

No, nekaj bomo pa le dobili za tolažbo; še slabšo zdravstveno oskrbo.

V času gospodarske krize, ko se odpušča ogromno delavcev, se sindikati zdravniške zbornice sploh ne želijo pogajati. Njihov predsednik prav naduto govori, da se ne bodo pogajali, pa čeprav je zdravstveni sistem že tako v zelo zelo slabem stanju.

Kdaj se bodo zdravniki začeli zavedati, da so tu zaradi bolnikov, in niso bolniki zaradi njih? Ker verjetno ni prav veliko ljudi, ki bi radi hodili k zdravniku.

Zdravnikom je preprosto; njim se ni bati, da bodo izgubili službo, saj jih primanjkuje, in tudi če bi jim zamrznili plače, jim ne bi bilo hudega. Bolnih ljudi pa na žalost tudi ne bo zmanjkalo.

Sedaj bo prav zanimivo gledati Pahorja, kako bo že skoraj pregovorno premišljeval in se pogovarjal in že spet ne bo nič in bomo državljani ljudske republike Slovenije, kot je zapisal Rado Pezdir, spet prikrajšani.

Premišljevanje o vsem - zato ker nam je prišlo v navado?

Še ena smrt pred lokalom. To dejanje naj bi zagrešil na črno zaposlen varnostnik in natakar.

Zakaj se ne da ukrepati prej in preprečiti takšnih dejanj? Menda policija zaradi slabih zakonskih določil sploh ne more ukrepati.

Seveda, kako ne, saj ni čudno, da ministrica ne najde časa za zakon o zasebnem varovanju, ko pa se tako zagrizeno ukvarja z izbrisanimi.

Spremeniti bi bilo treba ogromno stvari.

Pahor pa, kot običajno, samo govori, da so spremembe potrebne, vendar pa je treba vse tehtno, tudi če je jasno kaj storiti, stokrat, samo zato ker mu je že prišlo v navado (in nam tudi), pretehtati in ustavo pisati s "tresočo roko", kot pravi Pahor.

Menim, da ne potrebujemo ljudi, ki bodo pisali s "tresočo roko", ampak ljudi, ki se bodo sposobni odločati in zagovarjati svoje odločitve. Kaj nam pomaga govorjenje, da so spremembe potrebne, ko pa se ne zgodi nič oziroma samo drsimo ali pa se z malo dodatne pomoči peljemo v prepad?

Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično

Tudi ob tokratnem Rehnovem predlogu za rešitev mejnega spora s Hrvaško naša vlada samo razmišlja in se pogovarja. Prekinili so sestanek voditeljev vseh parlamentarnih strank, oziroma ga je prekinil Golobič, na katerem so se že skoraj vse dogovorili. Razlog prekinitve sestanke je bil (trikrat lahko ugibate!) - da bodo še malo premislili.

Le zakaj je treba vedno toliko razmišljati? Naši politiki razmišljajo, medtem ko hrvaški z vsemi sredstvi skušajo izvleči zase najboljše.

Včeraj v Trenjih se mi je Žbogar, kot edini predstavnik vlade, prav malo smilil.

Kako so ga sploh prepričali, da je sam prišel v Trenja? Bil je vidno živčen in povedal ni nič pametnega, lahko bi rekli, da je bil predvsem zagovornik Türka in voditeljev vladnih strank.
Ampak ali ni njegova naloga, da zagovarja interese Slovenije?!

In zakaj niso v studio prišli prav tako povabljeni predsedniki koalicijskih strank? Ali ni Katarina Kresal rekla nekoč, da bo nekaj speljala, pa čeprav ji pade rating na nulo? Ah, seveda, to je bilo pri izbrisanih, za Slovenijo ji je pa očitno malo mar?!

Pravzaprav pa so si s tem, ko niso prišli v studio, naredili medvedjo uslugo, saj je tako Janša imel časa za govoriti na pretek.

Žbogar pa je v Trenjih rekel tudi, da o tem, kaj se je pogovarjal z Rehnom, ne bo govoril. In zakaj ne? Ali nimamo pravice vedeti, kaj se dogaja, ali pa si resnice ne upa povedati?

Moram pa priznati, da spremembe so. Sedaj se predsedniki vladnih strank slikajo na tiskovnih konferencah, v studio pa ne pridejo, kot je rekel voditelj Trenj Uroš Slak. Ah, saj res, kdo pa smo mi, da bi jim oni pravili, kaj se dogaja? Izpolnili so obljubo in se drugače vedejo do medijev.

Vse skupaj bi bilo smešno, če ne bi bilo tragično.

Vse je za nekaj dobro

Voditelj in lastnik Radia Dur, Dušan Uršič, je danes na Radiu Dur v rubriki Ovčice in njih pastirji povedal približno tako: V Sloveniji še ni prvega primera okužbe s prašičjo gripo. Kje ste pa še videli, da bi prašičjo gripo dobile ovce?

Ja, res je vse za nekaj dobro:)

Sprevrženost

Vse vidimo, vsak dan nam mediji pokažejo, kaj naši sanjski politiki govorijo in kaj delajo. Kako je Pahor ves čas govoril o nepolitičnosti in kako bo KAS neodvisen, kako se vsi zgražajo nad Kramarjevim milijonom in kako vsi govorijo, kako bodo preganjali tajkune ... vendar na žalost samo govorijo. Potem pa delujejo z njimi z roko v roki - vse je samo dobro zrežirana igra za nas.

Članica SD, Metka Tekavčič, je prišla v ožji izbor kandidatov za nadzornico NLB, pa čeprav naj bi bila soodgovorna za Kramarjev milijon, ker je bila takrat, ko je prišlo do podpisa Kramarjeve pogodbe, članica nadzornega sveta. Ampak ona ni politična, ona je strokovna preprosto zato, ker je članica SD. To je pač postulat in aksiom (kot je v kolumni v zadnjem Reporterju zapisal Vinko Vasle), tako kot to, da je Janez Janša kriv za vse.

Ni več tako kot v časih komunizma, ko večina ni vedela ničesar. Sedaj vemo in vidimo, kako nam kradejo pred očmi ... ampak kot da ni nič ...

Ena sama megla?

Titova ulica, Kramarjev milijon, izbrisani, ali niso oni tu samo za zamegljevanje resnejših problemov? Ali ni gospodarska kriza pomembnejša? In ali ni tisti trušč okrog reprogramiranja Šrotovih dolgov samo megla, ki se jo spušča za politične obračune in za to, da se ljudje ne ukvarjamo z gospodarsko krizo? Kruha in iger. Navidezen boj Golobiča, ki se dela, da si na vsak način želi uničiti Šrota in vse tajkune, ker ve, da ga bodo ljudje pri tem podprli, še bolj pa mu gre za to, da bi si pridobil vpliv v NLB ter tako izsiljeval tajkune.

Sedaj novinarji ne rečejo več drugega kot "tajkun", "tajkunski kredit" in podobno. Ali sedaj niso več ugledni menedžerji, ki branijo naš nacionalni interes, sedaj so samo še "tajkuni"?

Izbrisani in njihove odškodnine. Da bomo ljudje mislili, kako nam izbrisani odžirajo in kakšne odškodnine bodo dobili, ne pomislimo pa na to, da nam vlada, s svojimi nemogočimi gospodarskimi ukrepi, za katere rabi "100 let", da se uskladi, odvzame veliko.

Kramarjev milijon. Če je vse v skladu s predpisi in mu milijon pripada, naj ga ima, čeprav si ga ne zasluži, sploh v teh časih, ko je vse "grozno težko". Vladajoči politiki pravijo, kako težko je sedaj, ko je gospodarska kriza, ampak vseeno si grozijo in se usklajujejo "100 let". In kaj je boljše, Pahorjev anarhizem ali Janševo diktatorstvo, ki to v resnici sploh ni bilo?

Titova ulica. Nekateri se zgražamo nad takim poimenovanjem, za druge je Tito heroj. In potem se ukvarjamo z mrtvim morilcem namesto z gospodarskimi ukrepi. Tito sploh ni najhujše, on je mrtev, čeprav očitno še vedno manipulira z nami oziroma z njim manipulirajo njegovi idejni nasledniki, ki so za nas veliko hujši, ker živijo tu in zdaj ter nam zastirajo čist in jasen pogled.

Druže Tito, mi ti se kunemo

Ali ni zanimivo, da bo Titova cesta vodilo ravno do pokopališča? Ali ni v tem tudi neka simbolika? Namesto da bi Tita pustili na pokopališču oziroma pokopali spomin nanj kot na heroja, nas bo tja vodila njegova cesta.

V spomin Titu, v počastitev velikega kulta, "velikega dobrotnika", ki pa je v resnici za nas pomenil zgolj bedo.

Vsem Tito nostalgikom predlagam, naj se vrnejo v čas Tita in naj črtajo ničle na bankovcih. Naj živijo z njim v bedi, ne pa da mu postavljajo spomenike kot kakemu kralju. Ali ni bil on proti kraljem in takemu načinu življenja?!

Tito je pravzaprav kult množičnega morilca in nekoga, ki vse uniči, sam pa živi na veliki nogi in se norčuje iz ljudstva. To ljudstvo pa ga ima še sedaj po tolikem času za heroja. Dober je, ni kaj, da še danes manipulira z ljudmi!

Le zakaj ne poimenujemo še ulice po Stalinu in Hitlerju? Ali onadva nista heroja? Le kaj ima Tito, česar nimata onadva?

Problem v nepravilnostih ali v strankarski izkaznici?

Sedaj so na veliko začeli preiskovati predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja; menda so bile hišne preiskave celo nezakonite.

Potem pa nam v oddaji Svet pokažejo, da je najel prostor za skladiščenje avtomobilov, ker je imela Luka Koper premalo prostora. Takrat res ni mogel vedeti, da sedaj tega prostora ne bodo potrebovali, problem pa naj bi bil v tem, da je pogodbo podpisal za pet let in je sedaj ne morejo prekiniti.

Koliko časa smo čakali, da je urad za varstvo konkurence začel preiskavo proti Mercatorju in zapečatil službene računalnike in potem je informacijska pooblaščenka govorila, da delujejo nezakonito in da vdirajo v zasebnost ter ves čas uradu metala polena pod noge? In kje so sedaj informacijska pooblaščenka in mediji, da bi se zgražali nad delom policije in govorili, da je pregledovanje službenega računalnika vdor v zasebnost?

Ni kaj, oblast se je zamenjala, in tudi Štrukelj, ki je pod prejšnjo vlado kar naprej grozil s stavkami, se sedaj smeji s ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Da ne govorimo o tem, da je NLB, katere pomemben lastnik je prav država, Šrotu podaljšala kredit in da je Kramarju izplačala milijonsko odpravnino. Kljub temu da je Pahor zatrjeval, kako se bo lotil preganjanja tajkunov. Kakor je rekel šolski minister Igor Lukšič: "Kar zadeva tajkune, pa je Janša veliko govoril o boju proti tajkunom, toda Bošku Šrotu in Pivovarni Laško je najhujši udarec zadala prav naša vlada z zvišanjem trošarin za alkohol." Potem pa mu je, zanimivo, prav NLB podaljšala kredite. Zagotovo hud udarec.

Morda je v primeru Roberta Časarja res kakšna nepravilnost, vendar pa ne vem, zakaj se mi zdi, da je bolj kriva njegova strankarska izkaznica.

V službi do smrti?

65 let delovne dobe? Tisti, ki so delali že več kot pol življenja in si želijo malo počitka, bodo dobili še dodatnih 5 let. Ali bomo nekega dne prišli do točke, ko bomo morali delati do smrti, dokler ne bomo omagali? Poleg tega pa smo v času finančne krize, delovnih mest je vsak dan manj, in če bo delovna doba 65 let, bodo mladi še težje dobili zaposlitve.

Na eni strani bomo imeli utrujene in za učenje nezavzete ljudi, ki bodo morali delati, če bodo želeli priti v pokoj, in mlade, zavzete in prilagodljive ljudi, ki bodo znali več, vendar pa zaradi starejših ne bodo dobili službe. In imeli bomo še večjo brezposelnost.

Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič se verjetno prvič strinja z SDS, ki podpira sindikate in je proti zviševanju delovne dobe.

Ivan Svetlik, minister za delo, pa pravi, da opozicija to samo izkorišča za pridobivanje političnih točk. Prav tako večni cinik Gregor Golobič obtožuje Janševo vlado, da je naredila skoraj, ali celo vse narobe.

Kako se vladajoči politiki branijo pred obtožbami? Tako da za vse okrivijo prejšnjo vlado in govorijo, da vse izkorišča za nabiranje političnih točk.

Še pri izbrisanih se zdi, da je vsega kriva Janševa vlada, pa čeprav je vladala le 4 leta in je levica imela prej več kot dovolj časa, da bi kaj storila, pa ni storila ničesar. Sedaj pa je LDS največja zaščitnica t. i. izbrisanih, čeprav jih je "izbrisal" prav njihov minister, leta 1992.

Stranka, ki ji gre samo za vladanje?

Če je Janševa vlada res naredila vse narobe, bi se potem morala Pahorjeva truditi dvojno, ne pa da Golobič v skoraj vsaki drugi izjavi pove, kaj je Janša naredil narobe, ne pa, kaj bodo oni naredili. Pahor pa govori, kaj bodo naredili, zgodi se pa bolj malo oziroma nič.

Šolski minister Igor Lukšič je v intervjuju za Reporter izjavil: "Kar zadeva tajkune, pa je Janša veliko govoril o boju proti tajkunom, toda Bošku Šrotu in Pivovarni Laško je najhujši udarec zadala prav naša vlada z zvišanjem trošarin za alkohol."

Se pravi, da vlada tega ni naredila zaradi gospodarske krize, ampak zato, da je zadala udarec Bošku Šrotu, zraven pa še veliko hujši udarec malim pivovarjem?

Pav tako je Lukšič v istem intervjuju izjavil: "Zdaj je SD vladajoča stranka in v tem smislu je bil kongres zelo pragmatičen. Izkazalo se je, da stranko kot celoto zanima samo vladanje. Tisti, ki jih to ne zanima, so skušali zadeve obrniti v drugo smer. Če govorim zase, sem pričakoval več vsebine, ne pa zgolj prizadevanja za pozicije."

Zelo lepo je povedal, za kaj v resnici gre (ne)dobronamerni in (ne)socialno čuteči vladajoči politiki, katere pripadnik je.

Kdo je kriv, da je danes deževalo?

Kdo je kriv, da je danes deževalo in sem bil moker? Janez Janša, kdo pa drug?

Napaka, ki je zahtevala življenje, ni tako huda?!

Zdravnico, ki je zdravila Bora Nekrepa, ali ga, bolje rečeno, pustila umreti, je razsodišče zdravniške zbornice "obsodilo" na dva meseca odvzema licence. Ker napaka ni bila tako huda.

Ali to, da nekoga pustiš umreti, ni huda napaka?

Kaj je potem huda napaka? Pa koliko ljudi bo še moralo umreti, da bodo končno obsodili zdravnika še za kakšno drugo stvar kot za ukvarjanje z zdravilstvom?

Drugega zdravnika v zgodbi pa sploh še niso začeli zasliševati.

Še vedno nekateri, kot sta odvetnika zbornice in odvetnika zdravnice, trdita, da je bila zgolj napaka, in da je zdravnica sposobna in ima veliko izkušenj, ampak očitno ni ravno tako. Tudi zdravnik iz Ljubljane je potrdil, da Bor ni bil pravilno zdravljen ne prej in tudi potem ne, ko so iz Ljubljane dobili navodila.

Le zakaj se je treba pretvarjati? Meni se zdi, da bi se zdravniški zbornici bolj dvignil ugled, če bi pravilno ukrepala in zdravnikoma, ki sta zakrivila smrt, dokončno odvzela licenco, ne pa, da ju do konca, ko jim že skoraj nihče ne verjame več, opravičuje.

Že samo to, da je treba čakati skoraj eno leto, da obtoženi sploh pridejo pred razsodišče, je prav bizarno.

Pa kje vendarle živimo?!

Čas za spremembe?

Strinjam se s pozivom SDS, naj se Titove spomenike umakne v muzeje in preimenuje ulice z njegovim imenom. Ker, ali ni narobe svet, da imajo morilci spomenike, žrtve zločinov pa so drugorazredna tema in se jih označuje s "premetavanjem kosti"?

Morda je sedaj po odkritju Barbarinega rova končno čas, da razčistimo s starim in začnemo z novim. Preimenovanje ulic s Titovim imenom bi bilo vsaj simbolično dejanje. Vendar pa to verjetno ni prav mogoče glede na to, da še danes mnogi gledajo nanj kot na heroja. Morali bi razčistiti vsak sam s sabo in spregledati, kdo je Tito v resnici bil. Vse je v glavi.

In ljudi ne moreš prisili, da delajo v svoje dobro in da mislijo s svojo glavo. Pravzaprav je ravno v tem smisel svobode - vsak lahko misli, kar hoče, pa čeprav si s tem morda škoduje.

Drugorazredni predsednik

Vprašati se moramo, kakšnega predsednika imamo.

1. Takega, za katerega so povojni poboji in šele sedaj odkrita grobišča drugorazredna tema. Še sedaj se mnogi niso pripravljeni sprijazniti s resnico in priznati svojih grehov, Danilo Türk pa kot njihov pristaš od resnice odvrača pozornost. Saj ni čudnega, zločinci si glede na ves tisti beton pred vhodom zagotovo niso želeli, da bi bil Barbara rov sploh kdaj odkrit.

Zakaj Barbara rova niso odkrili že prej, zakaj se mnogi še sedaj bojijo govoriti o tem, čeprav živimo v svobodni družbi? Morda pa naša družba vendarle ni tako svobodna? Tudi sam pa se nagibam k misli Jere Vodušek Starič, ki pravi, da morda udba še vedno obstaja.

Zakaj se bojimo lastne zgodovine, zakaj se bojimo vedeti, kaj se je dogajalo? Zato, ker je ta zgodovina tako grozna, da nam je sedaj, ko stvari prihajajo na dan, slabo?

2. Takega predsednika, ki govori o tem, kako komu zaupa in komu ne in zavrača kandidate za veleposlanike, čeprav za to ni kompetenten.

3. Takega predsednika, ki podpira korupcijo s tem, ko ves čas zagovarja svoj kabinet v zvezi s predragim letalskim prevozom in ni sprejel odstopa svojega sekretarja, čeprav je Kosova protikorupcijska komisija odkrila sume korupcije.

Vendar seveda on ni Janez Janša, on je od boga izvoljen predsednik in ima vse pravice ...

Na začetku sem mislil, da bo Türk dober predsednik, vendar pa je pokazal, da ni samo slab, ampak zelo slab predsednik. Tako kot je dejala gospa v Trenjih: odstopiti bi morala oba; predsednik in njegov sekretar.

100 dni in še nekaj čez Pahorjeve vladavine

Po stotih dneh vlada za spremembe ni uresničila pričakovanj. Javnomnenjska podpora ji strmo pada.

Vlada se je ukvarjala sama s sabo, s političnim kadrovanjem, čeprav je obljubljala, da ga ne bo.

Pahor bi se na vsak način rad pogovarjal in dogovarjal, kar mu štejem v plus, razen tega, da se potem preveč in predolgo pogovarja in ni potem nič, njegovi "prijatelji" pa delajo po svoje.

Bilo je tudi veliko ukvarjanja z izbrisanimi, gospodarska kriza pa očitno ni dovolj pomembna, razen takrat, ko je treba sindikate prepričati oziroma v javnosti utemeljiti, da se odrečejo delu sredstev.

Sindikati javnega sektorja so, kot je bilo pričakovati, pokleknili. Nobenega govora o stavki; vse je lepo in prav, samo da bodo lahko pomagali državi, da bo lahko njihov denar slabo porabila.

Zdi se, da se da vztrajati le še sodnikom, katerih največji dosežki so sodni zaostanki. Res neverjetni so in za to bi najbrž morali dobiti še več.

Za Reporter je Dejan Verčič dejal, da je najboljša odločitev slovenske vlade "umik obeh slovenskih vojakov iz Iraka".

In najbrž ima še kako prav, ker česa drugega ta vlada ni naredila. Ali pa je največji dosežek te vlade, da je izbrisala Novo univerzo? Tako imenovanim izbrisanim bi ustregla, univerzo pa je izbrisala zato, ker ni prava.

Pozabimo preteklost in vse napake ter se zazrimo v prihodnost - tam napak še ni, in lažje nam bo ...

Vladna parodija

Pahor je predlagal še eno komisijo, tokrat v zvezi z ljubljansko občino in Jankovićem. Pa koliko komisij bomo še dobili?

Tu je ta Pahorjeva odločnost; očitno se Jankoviću ne upa reči ne in se izmotava. In zakaj se Jankoviću ne upa reči ne? Morda zato, ker sta skupaj proslavljala ob njihovi zmagi?

Včasih, ko gledam poročila, se mi zdi, da gledam humoristično nanizanko. Pahor se smeje, ko zraven njega stoji in govori smrtno resni lovec na zarote, za katerega se mi zdi, da so proti njemu Janša, Grims in Tanko v iskanju zarot pravi amaterji.

Ali pa Križanič, ko govori o tem, da je vino hrana in da se ne bo podražilo in se tudi smeji, zraven pa mu Pahor še svetuje, naj ne popije preveč, in se tudi smeji.

Ali pa Janković, ki se igra redarja. Pa, ali nima kaj boljšega početi, poleg tega, da bi rad uničil Ljubljano?

Če se smejijo in smešijo še pred javnostjo, kaj počnejo šele, ko "delajo"? To je pravzaprav parodija vlade, ne pa resna in odgovorna vlada za "spremembe".

"Zato smo tukaj," je odvrnil Pahor

Zato, da se dogovarjajo, razgovarjajo, pogovarjajo in nič ne naredijo? Zato, da si plačujejo kavice iz lastnega žepa, zvišujejo cene bencinu, kar pomeni za najrevnejše hud udarec in pivu. In to bi bilo, če bi vladal Janša, tudi hud udarec, če ne za najrevnejše sloje ali male pivovarje, pa za Šrotov nacionalni interes; vedno se najde kaj. Skratka, po parlamentu in zunaj njega lovijo vsak cent, da ga bodo lahko slabo investirali. Ustanavljajo neke svete, za katere ne vem, če kdo ve, čemu so namenjeni, in so bolj nepotrebni kot potrebni, in še vsak član bo dobil 60 evrov, predsednik pa 90, in to se mi zdi strašno slabo porabljen denar. In pa tudi - kdo bo resno delal za ta denar?

Morda pa mu bo le uspelo naloviti zadosti centov, da reši gospodarsko krizo, čeprav močno dvomim. Recesija je, in ker nas premier opozarja, naj si zategujemo pasove, spravimo vsak cent.

Pahorjeva nevarnost: Janša ali njegovi "dobronamerni prijatelji"?

To Ziherlovo odprto pismo predsedniku vlade je pravzaprav malo smešno in govori ravno nasprotne stvari kot so jih obljubili. Verjetno ima Brane Senegačnik čisto prav ko pravi, da, da se morajo njihove besede obrniti, da dobimo pravi pomen. Prav tako ne vem od kdaj je Pahor kot bog ("Rekel sem Ti tedaj", "o Tvojem načinu vladanja" ...). Najbrž iz komunistične preteklosti, kjer je bil bog šef partije, ali pa se norčuje iz svojega Predsednika?

Zakaj je Ziherl rekel Pahorju, da bi morata odstopiti oba? Zakaj le? Zato, da bi mesto predsednika vlade zasedel kdo drug?

Ziherl: "Pravijo, da zrel človek nima potrebe ugajati prav vsem. "

Kdo pa Pravi, da je Pahor zrel?

Ziherl: "Ko si dobil mandat za upravljanje države, skupaj s koalicijskimi partnerji, nisi dobil mandata za samovšečno politiko, ki jo sam imenuješ združevalno."

Ali je samovšečno to, da sodeluješ z drugače mislečimi? Samovšečno je samo za tiste, ki želijo vladati namesto Pahorja.

Ziherl : "Mandat si dobil zato, da boš spremenil način vladanja, kakršnega je prakticiral Janša."

Toda tega načina ni spremenil?!

Pahor se trudi biti povezovalen, in to očitno za njegove somišljenike ni sprememba. Sprememba bi bila, da bi tako, kot mu Ziherl svetuje, nehal sodelovati z Janšo. Ali pa so volivci in volivke, ki so volili Pahorja, res želeli take spremembe?

Ziherl v svojem pismu tudi pravi kakšne vrste politik je Janša, ki menda hoče svoje politične nasprotnike diskreditirati, celo toži nekatere. Veliki "demokratični", "povezovalni" in "liberalni" levičarji si pač demokracijo predstavljajo tako: če si Janša, nimaš pravice tožiti, če pa si Cvikl, lahko le natolcuješ in si že kredibilen. Naši so dobri, njihovi so zli, kot pravi Vinko Vasle.

Ziherl: "Kako že pravijo: volk dlako menja, čudi pa ne."

Ko to govori za Janšo, govori Ziherl zase in za sebi podobne.

Ziherl: "Si mar pozabil na predvolilne zaveze svojim volivcem, zaveze svojima partnerjema v »trojčku«, da bomo skupaj spremenili opisani način Janševega vladanja. S tem si vsekakor razvrednotil še eno politično vrednoto: zvestobo, zvestobo tako svojim volivcem kot tudi zvestobo načelom in vrednotam svoje stranke. In ne nazadnje si razvrednotil načelo demokratičnega parlamentarizma".

Seveda, pomemben je "trojček" in njegove vrednote. Po tem vidimo, kakšne vrednote ima "trojček": Zvestobo svojim komunističnim prednikom.

Ziherl: "Želim si še, da kot pravi vodilni politik ne nastopaš tako pogosto v javnosti, ampak to prepustiš sodelavcem za stike z javnostjo."

Zakaj le če je pa piar edino, kar zares obvlada?

Ziherl: "To je po mojem tudi edini način, da ostaneš moj in naš predsednik vlade vse do leta 2012".

Kako naj ostane, če pa ga gospod Ziherl prepričuje v odstop?

In, če je Pahor tako dober in je On, zakaj mu mora potem nek psihiater iz neke majhne politične stranke dajati nasvete?

Je Janša res Pahorjeva največja nevarnost ali pa so to njegovi "dobronamerni" prijatelji?

Nadministri

Kar nekaj ministrov v sedanji vladi bo opravljalo še dodatno delo. Predavali bodo na različnih fakultetah v dovoljenem obsegu. Temu, kar je zakonito, vsekakor ne nasprotujem, ampak v času gospodarske krize menim, da se minister za gospodarstvo ne bi smel ukvarjati z ničemer drugim kot z reševanjem gospodarske krize. Vsaj odgovoren minister za gospodarstvo. Ali pa je Lahovnik tako sposoben, da mu je gospodarska kriza mačji kašelj in da lahko ob enem še predava? Glede na njegove črnoglede izjave verjetno ne.

Menim, da bi bilo dobro, da ministri ne bi smeli opravljati nobenega dodatnega dela in bi se morali posvetiti zgolj svojim ministrskim nalogam. Ampak ker Pahor varčuje vsak cent in znižuje plače, si pač ministri iščejo dodaten zaslužek drugje. To seveda ni edini razlog, vendar jih Pahor s svojim varčevanjem pravzaprav spodbuja k temu. Zato tudi mislim, da se jim plač ne bi smelo zniževati.

Kdo bo odgovorno delal, če za to ne bo dobil poštenega plačila? Nič ne bi imel proti, če bi imeli Pahor in njegovi ministri še enkrat višje plače in bi delali odgovorno in dobro, ne pa, da gospod premier govori, kako naj si vsi zategnemo pasove. Če si še politiki znižujejo plače in zategujejo pasove, kaj potem ostane najrevnejšim?!

Prav tako se mi zdi, da zniževanje plač tudi drugje ne pomaga. Ljudi bi bilo treba motivirati, ne pa jim odvzemati. Pri tem varčevanju gre za relativno majhne vsote. Ena glavnih motivacij pa je denar. Denar je postal glavna vrednota veliko ljudem. Toda zdravja, sreče, ljubezni ... se ne da kupiti.

Sindikati se kljub "sanjski vladi" ne strinjajo z vladnimi predlogi, ki jih pravzaprav sploh ni. Toliko časa so se borili, sedaj pa bi se odrekli vsemu? Sicer menim, da je včasih pač treba potrpeti, ampak zakaj ravno v času "sanjske vlade"? Zato ker je gospodarska kriza, bivši predsedniki uprav pa pobirajo milijone?

In ne vem, zakaj se mi zdi, da bi, če bi vlado vodil Janša, sedanja vladajoča koalicija vpila, kako je vse grozno in da ne morejo sedaj požreti obljube …

Botri nezrelosti II

Sedaj nekateri podpisniki peticije zoper cenzuro in njihovi politični podporniki pravijo kako slabo je, ker je opozicija obstruirala glasovanje o vstopu Hrvaške v Nato in da bo Slovenija v svetu izpadla nezrela država, ker ni podprla Hrvaške.

Sedaj pravijo, kako bo Slovenija v svetu nekredibilna, še malo nazaj pa so jo sami blatili. Peticija zoper cenzuro. Je kdo od njih takrat govoril, da bo Slovenija zaradi tega nekredibilna? Ali pa afera Patria. Samo da bi spet prišli na oblast. Mislim celo, da bi nekateri od njih podpirali gospodarsko krizo, če bi od tega imeli politično korist.

Pa saj sploh ne gre samo za Hrvaško. SDS je napovedala, da bo obstruirala vsa nadaljnja glasovanja, dokler se ne prizna bilančnega presežka.

Potrč pravi, da se to do sedaj še ni zgodilo. Kakšno tradicijo pa ima Slovenija? Komunistično, v kateri se zagotovo kaj takega ni moglo zgoditi. Človek ima res občutek, da ne živimo v 21. stoletju.

"Požig" demokracije. Opozicija požiga demokracijo? Dajte no, demokracija je to, da se lahko vsak odloči, kot se želi, in če se je SDS odločila, da bo obstruirala nadaljnja glasovanja, je to čisto demokratično. Kajne? Ali se morda motim in je demokracija tak sistem, v katerem se ne smeš odločati po svoji vesti?

Potrč pravi, da bo sedaj opozicija vpila, da je ne upoštevajo, ampak kaj so pa sami počeli v času svoje opozicije? Oni niso samo vpili ampak so tudi metali polena pod noge takratni vladi. In to dostikrat ali celo vedno neupravičeno. Potrč pravi tudi, da je sedanja opozicija neodgovorna. Kakšna je bila potem šele prejšnja? Kako slab spomin imajo nekateri.

Pravzaprav ima Boštjan M. Turk prav, ko pravi, da vse skupaj ni nič takšnega, ker tako ali tako živimo v izrednih razmerah.

Botri nezrelosti

Ali Janša res izsiljuje z vstopom Hrvaške v Nato? In zakaj je našim levim politikom toliko do Hrvaške? Do neke nezrele države, ki se prička z vsemi in katere premier ne odgovarja na klice slovenskega kolega?

Janša želi le, da se prvič v zgodovini prizna bilančni presežek, vendar Igor Šoltes pravi, da ni tako. Za Šoltesa vsi vemo, čigav je. Škoda, ker moramo pri skoraj vseh povedati, čigavi so, ker niso neodvisni.

Sploh pa, ali ni resnica o bilančnemu presežku pomembnejša od Hrvaške in tega, da se bo Slovenija "zdela nezrela" država, če ne bo pustila Hrvaške v Nato?

Vsi se nekaj pričkajo o tem, kdo je nezrel in kdo koga izsiljuje. Mislim, da je Golobič rekel, da je Janša boter nezrelosti. No, on že ve ... Saj ima veliko izkušenj z botrstvi, zvezami in spletkami. Karl Erjavec pa je tudi kritičen do Janše. Prej (pod Janšo) je lahko govoril, skoraj kar je hotel, sedanja oblast pa ga drži bolj na kratko. Kakšen paradoks.

Ali hočejo sedaj levi politiki, ko se tako naprezajo za Hrvaško, s tem samo očrniti Janšo in ga označiti kot izsiljevalca? Pa kaj so Janši že vse obesili! Če bi bil res tako grozen in diktatorski, ne bi vsi mediji pljuvali po njem. Se vam ne zdi? Skratka, Janez Janša je zagotovo najslabši diktator, tako slab, da mu to sploh ni uspelo postati:) Opozicijski politik, pa veliki izsiljevalec? Sliši se smešno, mar ne? In zakaj sploh "izsiljuje"? Ker meni, da ima prav. In zakaj bi utihnil in se podredil, če ima prav?

Pravzaprav je Slovenija zelo nezrela država, v kateri se politiki pričkajo, ali bilančni presežek je ali pa ga ni.

Vprašanje kredibilnosti

Komu verjeti, če zadeve ne poznaš od blizu, nisi soudeležen v njej in nobeni strani ne zaupaš 100%? Nikomur sploh ne moreš zaupati 100%, ker te vsakdo lahko razočara.

Pravzaprav tega ne moreš ugotoviti. Lahko samo razmišljaš in razmišljaš in opazuješ in opazuješ, ampak 100% vedeti ne moreš.

No, med tem, ali bom verjel Janezu Janši ali pa Gregorju Golobiču, se zlahka odločim. Tudi v primeru, ali bom verjel Ani Jud ali Golobiču, se zlahka odločim, ali bom verjel Ani Jud ali Silvestru Šurli, pa je zame skoraj nerešljivo vprašanje.

Veliko razmišljam (morda včasih tudi preveč in narobe). Veliko lažje je ne misliti in slediti. Ano Jud (spet jo omenjam), kot sem že pisal, izjemno cenim. V primeru Aninega odhoda z Reporterja pa sem se nagibal bolj na stran Igorja Kršinarja in Silvestra Šurle. Do sedaj.

Najverjetneje zato, ker sem verjel Šurli in Kršinarju, ali pa ker veliko ljudi podpira Ano Jud, sam pa menim, da večina nima prav, no seveda velikokrat tudi ima prav. In morda tudi kdo ne razmišlja in zgolj sledi, saj, če vsi tvoji prijatelji znanci ... podpirajo njo, jo verjetno, če se ne poglobiš, začneš tudi ti, in če vsi tvoji prijatelji, znanci podpirajo Šurlo, je velika možnost, da ga začneš tudi ti. To je povsod, ne samo pri levici in desnici, komunistih in domobrancih ... ampak tudi drugod. Ana Jud odlično piše, zna prepričati, Kršinar in Šurla pa ne napišeta nič. Ker se ne želita spuščati na njen nivo; to tezo sem sam povzel po neki gospe, ki ji zeloooo zaupam in jo je potrdil tudi Kršinar. Ampak končno (s prevelikim zamikom) mi je kliknilo, da bi lahko na njene trditve gospoda odgovorila civilizirano in tudi vzvišeno, če bi govorila resnico.

Ali ni res, da bi verjetno Šurla in Kršinar kaj napisala, če bi govorila resnico? Morda je to, da se ne želita spuščati na njen nivo, zgolj izgovor. Meni se zdi logično (verjetno sem to opazil prepozno), da človek, če govori resnico, na težke obtožbe odgovori. Vsaj jaz bi storil tako. In zakaj je Igor Kršinar svoja komentarja, v katerih mi je odgovarjal, izbrisal? Napisal je, da ne želi javno polemizirati o Ani Jud in da je bil njegov odgovor namenjen izključno meni (dddddju), ampak če bi bil namenjen samo meni, bi mi lahko odgovoril na moj mail, ki je v profilu na blogu, kajti kar objaviš na blogu, je javno. In tudi neumnost je izbrisati komentarje, če stojiš za njimi. Ali pač ne?

Ko Igor Kršinar pravi, da ne želi javno polemizirati o Ani Jud, s tem pa prikrajša tiste, ki nas zanima, kaj se je v resnici zgodilo.

Zdi se mi, da ne vem več, kaj naj si mislim, tako, da bom to s temo zaključil. Kako lepo bi včasih bilo, če ne bi mislil;)

S tem, da je Reporter slab, pa se ne strinjam. Meni se še vedno zdi odličen desni tednik. In če sta problem samo Šurla in Kršinar, je še veliko dobrega: Boštjan M. Turk, Rado Pezdir, Vinko Vasle ... je pa s tem ko ni več kolumne Ane Jud izgubil ogromno.

Črno-bela Ana Jud

Igor Kršinar je na svojem blogu v komentarju napisal, da mu Ana Jud na svoji spletni strani ni hotela objaviti komentarja in da ji je Šurla takrat, ko je Makarovič zahteval popravek, ponudil, da lahko svojo kolumno objavi na predzadnji strani, vendar je to odklonila in prekinila sodelovanje, zraven pa je še izrekla veliko žaljivk. Verjetno je sicer imela razloge in bila (preveč) prepričana v svoj prav, morda je tako prepričana v svoj prav, ker se ponavadi izkaže, da ima prav.

Silvester Šurla pa menda nič ne napiše o njej, ker se ne želi spuščati na njen nivo.

Kar se tiče Makarovičevega popravka, se mi v osnovi zdi prav, da dobi popravek na istem mestu.
Kršinar tudi pravi, da če ji ne bi kolumne "Janša pojdi k vragu" objavili, bi jih obtožila cenzure, kar pa je potem kljub temu storila. Pravi tudi, da njena odvetnica ne bi bila zastonj in še morebitno odškodninsko tožbo bi izgubili. V komentarju je zapisal tudi to: "Reporter pa žal ni igrača, s katero se lahko igrajo muhaste deklice." In: "Včasih se sprašujem, če ni bila poslana na Reporter, da bi nam naredila kak problem."

V zadnjem intervjuju, ki ga je z njo naredila študentka novinarstva Katarina Braniselj, je na vprašanje "Koliko so vam sedaj odprta ali zaprta vrata slovenskega novinarstva?" odgovorila:
"Vrata so povsem zaprta. Res pa je, da odkar sem v Reporterju napisala kolumno Janša, pojdi k vragu!, in so ukinili mojo kolumno in moje pisanje, kljub temu, da sem pomagala ustvariti ta časopis, nisem šla potrkat na nobena vrata in spraševat, če lahko pišem. Pogovarjala sem se edino s šefom Financ Petrom Franklom, ampak to ni za javnost. Na kratko: ne lezi k meni domov in ne pretvarjaj se, da si moj prijatelj, če pa me pustiš na cedilu, ko te potrebujem. Najin prijateljski odnos sem zaradi njegovega primitivizma preprosto zaključila."

Verjetno je imela svoje razloge: krivico, razočaranje ... ampak odšla je sama.

Čeprav se bolj nagibam k temu, da bi verjel Igorju Kršinarju in Silvestru Šurli, se še vedno sprašujem: Kdo ima prav? Ano Jud izredno cenim zaradi njenega pisanja in zaradi tega, ker si upa. Vendar pa, ali ni včasih šla čez meje? Včasih se zdi oziroma je tako, da za svoje trditve nima dokazov. Pa tudi, če so njene trditve resnične! Včasih se obnaša otročje in se zdi, da je njen glavni motiv maščevanje. Preživela je toliko gorja in tudi v življenjepisu na svoji spletni strani je napisala, da je bilo njeno otroštvo težko. In poznavalci pravijo, da največ stvari izvira iz otroštva.

Sploh pa, kaj takega je pisalo v tistem popravku? Ali je bilo res tako težko prenesti morda upravičeno kritiko in kar oditi?

In verjetno bi, če njej kdo ne bi objavil popravka, govorila drugače. Včasih se zdi, da ima dvojna merila. Če kdo njo cenzurira, je grozen cenzor, če pa ona nekoga (kot je napisal Igor Kršinar) pa ni.

Zelo zanimivo bi bilo, če bi Ana Jud o tem povedala kaj več, da si bomo lažje ustvarili svoje mnenje.

V eni izmed svojih knjig je tudi napisala, da so njeni teksti bili polni sočnih in grdih pridevkov zaradi Požarja, ampak kakšno naključje, da tudi potem piše tako?! Morda se spomnite kolumne o Golobiču, katerega od zapisov v njenih knjigah ... Ali pa kolumne "Janša pojdi k vragu", v kateri je med drugim zapisala: "..., da je Makarovič - ki ga desnica postavlja kot velikega poznavalca družbenih razmer - dokazljivo skorumpiran in sociološko omejen pogoltnež, človek, ki po mojem mnenju drugim nima pravice soliti pameti."

Najprej, kje so dokazi? Velikokrat opažam, da pove svoje mnenje kot trditev. Tudi če je res, bi lahko namesto prostaških (včasih sicer ne gre drugače, vendar menim, da bi v tem primeru šlo) uporabila malo lepše izraze. Naziv "omejen pogoltnež" verjetno človeka prizadene. Najbolj pa je zanimivo, da je tudi sama izkusila izjemno hud medijski teror, sedaj pa sama žali ljudi.
Ali ne bi mogla napisati zgolj: Matej Makarovič je dokazljivo skorumpiran in menim, da nima zadosti znanja, da bi komur koli solil pamet. Čeprav, kot sem že prej zapisal, ne vemo, kje so ti dokazi.

Vedno bolj dvomim v kredibilnost Aninih izjav v primeru odhoda z Reporterja, čeprav sem se vedno nagibal bolj na njeno stran. V drugih primerih me je večinoma prepričala.
Ko prebereš njene knjige, njene kolumne, se ti zdi odkrita, o tem, da si upa, pa sploh ni dvoma, prav tako o njeni inteligenci. Ima res ogromen potencial, vendar pa se včasih očitno ne zna obvladati in je morda tudi zavedena. Včasih te lahko kdo prepriča tako, da se ti zdi, da si do tega prišel sam. Mogoče je nerazumljena, vendar je tudi preveč pravičniška: "Oni so naredili narobe, treba je povedati", sebe pa ne vidi. In ne uvidi, da je včasih tudi molk zlato. Želi biti neodvisna in morda tudi zato napada ene in druge ne glede na posledice. Mogoče spet zato, ker je polno napak povsod. A vendarle ne moreš z glavo skozi zid.

Morda se motim, ampak ... Vedno je kakšen ampak ...

Ideološki beton

Mnogi "zaresni" in levi politiki imajo veliko povedati čez Janeza Janšo, ker je v intervjuju za Reporter izjavil, da levo koalicijo povezuje ideološki beton.

Ampak prav s tem, ko se spravljajo na Janšo, dokazujejo, kako "betonski" so.
Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem pravi, da se s tem, ko hoče Janša čim bolj sodelovati z vlado, kar v prejšnjem mandatu sedanji oblastniki niso prav radi počeli, napada demokracijo.
No, to so Janši vedno pripisovali. Ampak ali ni bistvo prave demokracije prav v sodelovanju različno mislečih v dobro ljudstva?

In ali ni res, da levo koalicijo združuje ideološki beton? Kregajo se, kdo bo sedel v katerem nadzornem svetu in vsak želi čim več zase. Če ne bi imeli enakih korenin in skupnega ideološkega betonskega zidu, bi imeli bolj malo skupnega.

Kučanove in Obamove Sanje

Že pred nekaj časa je tudi pri nas pri založbi Sanje izšla knjiga Baracka Obame Pogum za upanje. To knjigo bi že kupil, če ne bi uvodne besede napisal Milan Kučan.

Rok Zavrtanik, urednik založbe Sanje, pa pravi: "Menim, da je Milan Kučan eden največjih demokratov, kar smo jih v Sloveniji imeli in jih imamo, in je tudi najbolj zaslužen za mehak prehod Slovenije v demokratično ureditev. O nobenem drugem politiku Slovenci nismo imeli tako visokega konsenza in prepričan sem, da bi se tudi Barack Obama, če bi ga povprašali o tem, strinjal, da uvodno besedo k slovenski izdaji njegove knjige napiše ravno Milan Kučan. Pa tudi sam menim, da za to nalogo ni nihče bolj primeren od Milana Kučana, ki je bil predsednik Slovenije v najbolj kritičnem obdobju demokracije."

Milan Kučan, eden največjih demokratov v Sloveniji, kar smo jih imeli in jih imamo?

Če je on eden največjih slovenskih demokratov, potem ni težko ugotoviti, zakaj je Slovenija tako "pravna" in "demokratična" družba. In ko smo že pri demokratih, sta po mojem skromnem mnenju dr. Jože Pučnik in Janez Janša veliko večja demokrata kot pa Kučan (ki sploh ni demokrat!!!). Seveda je to samo moje mnenje. In Kučanu nikakor ne oporekam njegovih osamosvojitvenih zaslug, nikakor ne. Vendar ni zaslužen za mehak prehod v demokratično ureditev, ampak v navidezno demokratično ureditev. On bi tako ali tako najraje ostal v Komunizmu. Takrat je imel vse. Bil je šef komunistične partije in imel nešteto privilegijev. Zakaj bi si potem prizadeval za prehod v demokracijo? Kučan ni pisal kritičnih člankov, ni bil zaprt, on je podpiral zapiranje ... Če ne bi bilo odpora proti komunizmu, ne bi bilo nič, in zato menim, da nima nikakršnih zaslug za začetek procesa demokratizacije - reševal je le svoj politični obstoj. Za demokracijo se je zavzel šele, ko je ugotovil, da nima druge možnosti, in je zgolj želel obdržati čim več moči. Kar mu je tudi uspelo.

Dvomim, da bi se Barack Obama strinjal s tem, da k njegovi knjigi napiše uvodno besedo, če bi Kučana zares poznal. Zakaj pa ne bi povabili k pisanju spremne besede Janeza Janše, ali pa morda Franceta Bučarja? Le to, da sta tako Kučan kot Obama govorila o sanjah, pač ni zadostni razlog, da bi ju razglasili za podobna, mar ne?!

Filozof, ki bi bil rad kot Putin

Gregor Golobič je edini med predsedniki strank po koalicijskem sestanku povedal, da bo vlada stopila na prste tajkunom. Zakaj? Ker ne želi tako kot Pahor odplačevati dolgov, ampak hoče, da bodo drugi dolgove odplačevali njemu.

Golobič hoče oblast, ne pa podrejenega položaja, ki ga ima sedaj. Napadal bo (pre)močne in neobvladljive gospodarstvenike. Glede na to, da so največji večinoma prišli do bogastva na nelegalen in pol legalen način, verjetno ne bo imel težav s tem, kako si jih podrediti, sebi lojalnim pa bo pomagal. Ampak zaenkrat so to še sanje novega Golobiča. Najprej bo moral priti na oblast. Kajti vedno bolj se dozdeva, da Pahor dela po svoje in ne posluša preveč svojih koalicijskih zaveznikov Kresalove in Golobiča. Pije kave, plačane iz lastnega žepa, in si s tem zmanjšuje odgovornost. Saj, če bo kaj naredil slabo, se bo lahko zagovarjal, da je naredil vse in si je skoraj vse sam plačeval. Vendar pa s tem izgublja kredibilnost, postaja politik, ki je zastonj (za nič).
Oh, saj res, na Erjavca sem čisto pozabil, no, njega tako ali tako nihče ne upošteva. Erjavec je postal skoraj tragična figura. Od zmagovalca, ki se je vseskozi pojavljal v medijih, do poraženca, ki se ukvarja z okoljem in za katerega se ne zmeni nihče več.


Zdi se, kot da bi Golobič rad bil tak kot Putin, vendar za zdaj še nima zadosti moči.

Novo upanje

Barack Obama je prisegel kot prvi temnopolti ameriški predsednik. Ob njegovi prisegi so se mi solzile oči.

Sicer se verjetno od Baracka Obame pričakuje preveč in verjetno ne bo mogel izpolniti vseh obljub. Navsezadnje je samo človek.

Kaj bo naredil, pravzaprav sploh ni tako pomembno. Pomembno je njegovo sporočilo.
In to, da je toliko ljudi različnih barv, veroizpovedi ... zbranih skupaj z enim razlogom, da je toliko pozitivne energije, da so se uresničile sanje mnogih temnopoltih Američanov in tudi drugih, in nenazadnje sanje Martina Luthra Kinga, in da je kljub vsemu prisotno neko novo upanje na boljše.

Janez Janša toži!!! Groza!!!

Janez Janša toži že 9 ljudi!!! Si morate misliti?! Kako lahko nekdanji premier toži toliko ljudi? Ki mu seveda niso naredili nič!!! Nemogoče!!! Kaj takega!!!

Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico koga tožiti. Mnogi Janeza Janšo zmerjajo in pljuvajo in si o njem izmišljujejo hude laži ... Zakaj jih potem ne bi tožil? Zato ker je bivši predsednik vlade in politik in je to hud pritisk na že tako od pritiskom uklonjene tožeče novinarje ali kar koli že so? Ali pa zato, ker mora vsakdo kdaj malo potrpeti?

Saj Janša ni edini, ki toži. Veliko jih je!

Čeprav se mi zdi, da novinarji, odkar je prišel Pahor na oblast, niso več tako ukrivljeni (sedaj so skrivljeni), ampak pokončni in samozavestni. Ni več pritiskov, sedaj se vsi lepo rokujejo in fotografirajo z roko v roki.

Če so prepričani o tem, kar pišejo in govorijo, naj še stojijo za tem. Saj, če imajo prav, nimajo kaj izgubiti, ali ne?

Mnogi se sedaj vnaprej opravičujejo Janezu Janši in pozivajo druge, naj k tekstom pripišejo: "Spoštovani gospod Janez Janša, če sem vas s svojim zapisom kakor koli užalil ali kako drugače prizadel, se vam vnaprej iskreno opravičujem."

Beda od novinarstva. S čim se ukvarjajo "veliki" slovenski novinarji, borci proti cenzuri, neuklonljivi pristaši bratstva, enakosti in (ne)svobode? Ali se sploh zavedajo "te naivne, neodvisne, uboge ovčke", da jih lahko Janša, "ta grozni volk", toži?

Neverjetno, kako so nekateri ljudje obsedeni z Janšo. Morda ga pa na skrivaj občudujejo in si mu želijo biti podobni, pa ne morejo, ker mu ne sežejo niti do kolen, in se zato spravljajo nanj. Verjetno pa si nihče od našega cveta najbolj kritičnih in raziskovalnih novinarjev ne bi česa podobnega, kot so pisali o Janezu Janši, drznil napisati o Golobiču. Ali pač? Seveda, on je "veliki" pametni filozof prave barve.

Odvisni od neodvisnosti

Zdi se mi, da vsi želijo biti "neodvisni", vsaj na videz, in da nekateri napadajo ene in druge samo za to, da bi se zdeli kredibilni in neodvisni.

Morda je to tudi zato, ker je na vseh straneh ogromno nepravilnosti, ampak vseeno. Pri nekaterih stvareh moraš biti previden in ne delati vsega na silo. Zato se mi tudi izpad Ane Jud malo pred volitvami ni zdel ravno najboljši, čeprav jo kot pisateljico in kolumnistko in kot osebo, ki je preživela odurne psihološke pritiske, zelo spoštujem.

Včasih je pač treba počakati. In zato se mi zdi, da so nekateri odvisni od neodvisnosti.

Komu boste verjeli? Neodvisnemu, ki tolče čez vse, ali nekomu, ki jasno zastopa neko stališče oziroma je bolj naklonjen stališču neke strani?

Nenormalno se mi zdi tudi pravičništvo in to, da nekateri ljudje vidijo vse črno-belo. Ampak nič ni samo črno ali belo in v vsakem je nekaj dobrega, morda celo še v Kučanu in Golobiču:)

Zares novi časi s starimi obrazi

Nova politika (bolj stara), odgovornost za spremembe (bolj malo je te odgovornosti), moji upokojenci (oz. okolje), vsi morajo biti enakopravni (eni malo bolj, drugi malo manj).

Če se bo hotel Zares prodajati še naprej, bo moral na naslednjih volitvah uporabiti geslo »Najnovejša politika« :) in potem »še novejša politika« :)

Vsi so nekaj obljubljali, vsi so bili novi in odgovorni. V resnici pa so zelo stari. Kaj imata na primer Miro Senica in Ivo Vajgl skupnega z novostjo in liberalizmom? Oba sta stara, oba sta se vedno znašla. Najbrž jim je kaj le do "LDS-ovsko zaresnega" liberalizma. Do nezakonite privatizacije.

Mnogi pravijo: »Hoteli ste kapitalizem pa ste dobili tudi kapitaliste.« Vendar je to trditev Bernard Brščič zavrnil z stavkom, da kraja ni osnova za kapitalizem. Nekaj takega. Zelo sem si zapomnil tudi neko Šrotovo izjavo: »Kdo bi razumel Slovence?« Res je kdo bi jih razumel? Najprej nekaj hočejo, potem si pa premislijo. Večina je hotela domače lastnike in sedaj jih imamo, potem pa, ko se izkaže, da so bile nepravilnosti, bi pa radi spet nekaj drugega.

No, in kje so zdaj ti novi obrazi? Dimitrij Rupel ostaja, Janez Janša je spet vodja opozicije ...
Ni sprememb, vsi še naprej kadrujejo po politični pripadnosti, Golobič je še vedno isti, nič se ni spremenil, Pahor pa odgovornost za spremembe tolmači s tem, da špara vsak cent, upokojencem ne bo nič bolje in "enakopravni" bomo tudi še naprej. Razen tega, da bodo slabi Romi (proti dobrim nimam nič) in izbrisani imeli kmalu več pravic kot tisti, ki živimo po moralnih in pravnih načelih. In da po novem ne bodo nestrpni več nacionalisti, ampak liberalci (tisti "zaresno LDS-ovski").

Ali se je res kaj spremenilo? Razen tega, da mediji ne morejo več blatiti premierja.

Drugi ljudje, isti koncept? Vedno sem menil, da niso vsi isti in še vedno menim tako, vendar pa večina stvari ostaja podobnih.

Morda so te odgovornosti za spremembe, za spremembe na slabše? Pa tudi, kako imamo lahko ministrico za notranje zadeve, ki je še pred volitvami pozivala Erjavca k odstopu, brez dokazov seveda? Vsi imajo polna usta pravne in socialne in pravične države, vendar tega ne upoštevajo.

Dar govora nam je dan zato, da lahko zakrijemo svoje misli, je rekel nek pameten Francoz, katerega imena se ne spomnim. Vsi lahko govorimo floskule in ponavljamo; kaj bomo naredili v praksi, je pa drugo.

Strokovnost, političnost in ugled

Velikokrat slišimo, kako je kdo strokoven in kako je kdo političen. Vendar pa, kdo je pristojen za ocenjevanje strokovnosti oziroma političnosti? Nekateri so strokovni, pa so tudi politiki. Če si politik, ne pomeni, da nisi strokovnjak. Nekateri pa menijo, da so samo zato, ker so politiki, politični in vse njihove odločitve politično motivirane.

Če si strokovnjak ali ne, lahko pove tvoja izobrazba. Čeprav sem slišal nek odličen rek: »Lahko imaš 10 doktoratov, pa si še zmeraj butelj.« Ker lahko imaš 10 doktoratov, pa še vedno ne razumeš nekaterih stvari, lahko pa si nek navaden delavec in imaš nekaj več.

Tudi, kaj bo povedal slogovno in slovnično brezhiben tekst, brez vsebine? Ne kaj dosti. Čeprav je prav verjetno, da če boš pisal slogovno in slovnično slabe tekste, boš imel manj bralcev in lahko tudi ne bodo razumeli, kaj si napisal.

In še kako lahko kdo nekoga označi za zgolj političnega? To so zgolj domneve, ki se uporabljajo za diskreditacije. Večino stvari se gradi na konstruktih in domnevah. Nekdo nekaj reče, ponavlja in ponavlja in ponavlja in ljudje začnemo verjeti in še mi ponavljamo naprej. Ali pa: Rekel je Milan Kučan, tisti prijazni starček z modrimi očmi, bo že držalo, on je ugleden, gotovo ima prav. Najbolj hecno je, da je Janša tudi ugleden (kaj ugled sploh pomeni, to je tudi subjektivna presoja), pa ga veliko ljudi zaničuje in ga ne marajo. Zanje ni ugleden, ker je tako rekel nek "še bolj ugleden" gospod in so to rekli mediji, medijem pa je to prej povedal nek tudi "ugleden" gospod. Saj marsikdo sploh ne bi bil ugleden, če tega ne bi povedali mediji. Mediji usmerjajo dogajanje. In drugače; če mediji ne bi poročali o neki temi, za to temo sploh ne bi vedeli, razen če ne bi bili kako drugače povezani z njo.

Prišel sem do zaključka, da je ugled, političnost, kdo je vreden zaupanja ... zgolj subjektivna presoja, za katero ni nihče pristojen ne kompetenten. Če je kdo vreden zaupanja, to pokažejo njegova dejanja, o tem pa ne moremo soditi prej. Vendar pa se tudi dejanja presoja subjektivno. Nekdo bo menil, da je neko dejanje dobro, drugi pa bo trdil nasprotno.

Politični pa so tako ali tako vsi, ki se ukvarjajo s politiko. Vsi se borijo za oblast. Nekateri so, ko so na oblasti, boljši, nekateri slabši. Ampak gre za oblast, za moč. To je njihov poklic. Vendar pa to, da se borijo za oblast, ne pomeni, da ne bodo naredili nič dobrega. Pravzaprav, glede na to, da se borijo za oblast, bi morali delati dobro za ljudi. Vendar pa mnogi delajo predvsem zase in za to, da imajo dobro podobo, zlorabljajo medije.

Včasih si predstavljam, da bi imel ogromno moč, in zdi se mi fascinantno. Če bi imel ogromno moč, bi verjetno poskušal delati čim bolje v korist ljudi, ni pa rečeno, da me ne bi še več moči in še več denarja zaslepilo in bi delal le še zase.

Pahorjev lov na vsak cent

Pahor že ogromno stvari plačuje sam in se trudi prihraniti vsak cent. Na Češko je šel z avtom in s tem nekaj prihranil. Boštjan M. Turk je v Odmevih rekel, da če bi šel s kolesom, bi prihranil še več. Mogoče si bo pa Pahor naslednjič omislil kakšen maraton, ko bo šel na kakšen tuj obisk.

Vendar pa to vzame veliko časa in ni ravno praktično. Zapravlja dragocen čas, ki bi ga lahko porabil za kaj bolj koristnega.

No, trudi se res, to mu moramo priznati. Ampak ta trud je bolj ničev, nekaj evrov, ki ne bodo rešili gospodarske krize ne revnih. Če bi hotel dejansko kaj prihraniti in dobiti denar, bi se moral lotiti gospodarskega kriminala in neštetih nepravilnosti v mnogih podjetjih. Vendar temu verjetno še ni dorasel. V vseh na sporen način sprivatiziranih podjetjih (teh je mnogo), je verjetno toliko državnega denarja, da bi lahko pomagali marsikateremu revežu in bi dobil bistveno več denarja, kot ga bo prihranil s tem, da bo sam plačeval kosila, zniževal plače svojim uradnikom in podobno.

Ali mu bo sploh ostalo še kaj denarja zase?

Zares kulturni politiki

Majda Širca je na svojem blogu objavila komentar na moj komentar k njenemu tekstu Lahko noč in srečno! Napisala je: »Moj predhodnik res ni bil tako slab. V omari mi je pustil eno steklenico«

Zanimiv odgovor. Ali res ceni ministre po tem, koliko steklenic naslednikom pustijo v omarah:)?

Po mojem je bil gospod Simoniti veliko boljši od nje, kajti oseba, ki ne loči med sovražnim govorom in svobodo govora, res ni najbolj primerna za kulturno ministrico.

Ampak ker imamo mi polno "strokovnjakov" za vse, so tudi vsi primerni za vsako ministrstvo. Ne glede na to, kakšen pogled imajo, in tudi, če so primitivni in kdaj tudi nekulturni (samo spomnimo se izjave Majde Širca o Janši), so lahko kulturni ministri! "Strokovnost" je pa tako ali tako ponavadi zlorabljena in se z njo zgolj prekriva popolnoma politične odločitve.

Poglejmo še Golobiča. Faliran študent, ki postane "veliki" filozof in visokošolski minister. Postane minister na ministrstvu, za katerega mu očitno ni mar. Glede na to, da menim, da je Golobič zelo inteligenten, bi verjetno lahko diplomiral prej, pa mu očitno diploma ni dosti pomenila. Se pravi, da nima ravno najboljšega odnosa da visokošolskih ustanov.

Prav s tem, ko se na šolska in kulturna ministrstva postavlja ideološko ortodoksne ljudi, ki ne spodbujajo dobrih drugače mislečih ljudi, se Sloveniji dela ogromna škoda.

Na nas mladih svet stoji in upam, da ne bodo zatrli preveč mladih talentov.
Že samo Lukšičevo naročanje študentom, naj poslušajo pridige v cerkvah, je zelo sporno.

Ali si res želimo tako Slovenijo, kjer bodo vohunili po cerkvah, kjer ne bo svobode govora in mišljenja in v kateri drugače misleči ne bomo imeli možnosti?

Čeprav tudi jaz, tako kot naši "kulturni" politiki, podpiram gradnjo džamije, to ne pomeni, da ne sme biti nasprotnikov in kritikov džamije. Zadnje čase se mi zdi, da so podporniki džamije še bolj nestrpni od njenih nasprotnikov. Nestrpni so do nestrpnih.

Kje je sedaj afera Patria?

Predvolilna afera je očitno odšla v pozabo. Kot vse doslej, tako kot predvolilni tednik Expres. Tisti, ki so jo najverjetneje povzročili, pa se s tem ne obremenjujejo, ker so tako ali tako zmagali. Kje je sedaj "dežurni kričač" Milan M. Cvikl, ki se je na vse kriplje trudil, da se afera razreši? Sploh bi se lahko trudil sedaj, ko je na oblasti? Vendar on raje ustanavlja svete, ki ne vejo, kaj morajo delati, in posledično ne delajo. Če jih ustanavlja, naj še poskrbi zanje. Sedaj tudi tisti Finci, ki so bili vpleteni v afero, niso več tako prepričani v to, kar so trdili. Afere pridejo in gredo v pozabo, ob vsakih volitvah pa jih privlečejo na dan. Venomer se vračajo v preteklost, čeprav imajo polna usta prihodnosti. Orožarska afera se vleče že 18 let, pa še nihče ni odkril ničesar spornega. Toda ob vsakih volitvah afero privlečejo na dan. Vse se gradi na domnevah, na mnenjih "strokovnjakov" in "neodvisnih" novinarjev, nikjer pa ni pravih dokazov in dejstev. Pa kaj nimajo naši politiki (predvsem levi) nič pametnega povedati, da se vsakič zatečejo k orožarskim poslom? In tudi tisti, ki imajo polna usta svobode govora in da nihče ni kriv, dokler ga ne obsodijo, so najbolj obsojali in najbolj uničujejo svobodo govora. Seveda za nekatere "pravoverne" velja, da so do obsodbe nedolžni (morda ostanejo nedolžni tudi po obsodbi), za nasprotnike pa pač ne.

Kje imajo sedaj upokojenci tistih Erjavčevih 1000 evrov pokojnine? Ni jih, in jih tudi ne bo. Še dolgo, dolgo časa ne. Erjavec si še državotvornega ministrstva ni mogel izboriti, zaradi svojih kolegov. DeSUS je sicer v zatonu. Na teh volitvah so mu bile naklonjene okoliščine (prav ta afera Patria) in to, da imajo klovnovskega predsednika Karla Erjavca. Prav škoda je sedaj, ko je minister za okolje in je bolj malo v medijih.

Ljudje smo slabši kot ovce

Ovce sledijo in delujejo nagonsko, tako kot tudi druge živali. Ampak mi ljudje, ki se imamo za nekaj več, prav tako mnogokrat ravnamo nagonsko. Saj ne sledimo zato, ker se nam zdi tako dobro, ampak, ker se pač ne znamo odločati, smo zaslepljeni in sledimo. Tu se povsem strinjam z nekim komunističnim rekom: »Ljudje se ne znajo odločati sami, zato potrebujejo nekoga, ki se bo odločal namesto njih« Tudi Živali ubijajo druge živali, vendar za hrano (ubijejo kolikor potrebujejo). Ljudje pa ubijajo druge ljudi za denar, iz malomarnosti, nagonsko ali zaradi kakšne druge stvari. Živali pa za krzno, kosti, okle in tudi za hrano. Vendar ubijamo bistveno več živali, kot potrebujemo mesa. In potem ko se vprašaš, koliko tega mesa (živali), gre v smeti, ti postane še bolj slabo. Kupujemo več, kot porabimo, in mečemo stran.

Pa naj se vrnem na "sledenje". Na primer nekdo reče:»Poglej ga kakšen bedak je,« in drugi tudi, če iz gledajo kot bedaki in ne vedo/vemo, za kaj gre, mu pritrdijo/pritrdimo, ker se sami boji(m)o, da bodo drugače zasmehovali njih/nas, ali pa iz same hudobije.

No, in zakaj smo slabši kot živali: zaradi tega, ker one vse delajo nagonsko, mi pa mislimo, delamo zavestno (vsaj tako naj bi bilo).

Francoski razsvetljenec, Jean-Jacques Rousseau je menil, da je človek po naravi dober, pokvarila pa ga je družba. Ampak kdo je ta družba? Ta družba smo ljudje. In če je družba pokvarila človeka, to pomeni, da so ljudje pokvarili človeka.

Morda bi bil človek dober edinole, če bi bil sam, brez drugih ( živih bitji, narave), skratka popolnoma sam, in nikomur ne bi mogel narediti nič žalega. Seveda so dobri in slabi ljudje in nič ni le črno ali belo. Vendar vseeno menim, da je človek, kot bitje slab. Človek ti bo zasadil nož v hrbet, žival pa se bo le branila (ne bo hotela nič žalega). Človek bo poskusil za svoj lasten cilj uporabiti vsa sredstva, tudi nesprejemljiva. Seveda pa niso vsi ljudje enaki. Ogromno je dobrih ljudi, upam, da več kot slabih, vendar pišem o človeku, kot človeku. In tudi "dobre" ljudi včasih premamijo slabe stvari.

No, saj to ni nič novega. Itak se mi zdi, da so modreci in veliki misleci, že vse ugotovili pred nami, razen tehnologije. Mi lahko samo še drugače interpretiramo in ponavljamo. Ob tem mi pride na misel Trkajev verz: ... » in tehnološki napredek še ne pomen mentalni razvoj«.

Imamo računalnike (brez njih sploh ne moremo več živeti), imamo televizijo, imamo vse, oziroma vsega preveč. Pri nas ni lakote, ni vojne, večina ima toliko, da lahko preživi. Računalniki in internet sta seveda zelo koristna (za delo, pisanje, za ogromno stvari), vendar pa se mi zdi, da preveč časa preživimo pred raznimi ekrani. Tukaj mi pride na misel še en Trkajev verz:...»Bulte u ekran sm se ti svet ne odkrije, kr ti dejansko ostajaš samo tele brez vizije«...

Večinoma komuniciramo (tudi s tistimi, ki jih vidimo vsak dan, ne le s tistimi, ki so oddaljeni) s pomočjo interneta interneta (MSN, Google talk ...) . Zelo se bojim (nisem edini) da bo tako, kot je v intervjuju povedal Haris Omanović (ta njegov stavek mi je zelo všeč):

» Bojim se, da nekoč ne bomo imeli več prijateljev in bomo vsi hladni med sabo presedeli cele dneve pred računalnikom«.

Preteklost in prihodnost, odvisnost in neodvisnost

Generalni sekretar nove vlade Milan M. Cvikl je predstavil 213 strani dolg program vlade. Pravi, da ljudje v njegovem kabinetu nočejo delati oz. ne delajo. Cvikl je očitno zelo zagret, vendar mnogokrat v škodo Slovenije in le za svoj lasten prid. Se pa povsem strinjam z njim, ko pravi, da ne more delati z sds-ovci. Res je malo nenavadno, da ti svetuje tvoj politični nasprotnik. Ampak kje pa je potem Pahorjeva povezovalnost? Ali je Pahor kljub nekaterim (svojim?) suverenim odločitvam še vedno lutka in je njegova suverenost morda le navidezna?

Še vedno se vsi delimo na vaše in naše. Žal. Vendar ponavadi takoj, ko misliš malo drugače (če malo bolj desno, si takoj Janšev vernik, če pa misliš bolj levo si takoj Kučanov vernik) in če nisi od nikogar, si hitro opljuvan kot Ana Jud. Lažje je pripadati nekomu kot iti svojo pot. Pravzaprav je zelo težko biti samosvoj. Vendar teh ideoloških razlik verjetno ne bomo mogli zgladiti, dokler se bomo vsi ukvarjali samo s prihodnostjo, namesto da bi se ukvarjali tudi s preteklostjo. Če gradiš hišo na trhlih temeljih, se prej ali slej vse skupaj poruši.

»Predsedniku nočem nič slabega, on pa mi onemogoča opravljanje poklica« je v intervjuju za Reporter povedal Dimitrij Rupel. Predsednik države Danilo Türk pa je to zavrnil s stavkom, da je Ruplovo ravnanje nediplomatsko. Ali ni Türkova izjava, da ne zaupa Dimitriju Ruplu, nediplomatska? Ali je sploh kdo pristojen za to da ocenjuje, kdo je vreden zaupanja in kdo ne? Jaz na primer osebno mislim, da Türk ni vreden zaupanja, pa je vseeno, če tako mislim jaz in če še kdo drug misli tako. Stvar nezaupanja in zaupanja je relativna.

Mislili smo, da smo dobili svetovljanskega predsednika, ki bo nad dnevno politiko. Dobili pa smo tipičnega levičarskega predstavnika. Predsednik naj bi predstavljal vse, vendar pa je to nemogoče, vsaj pri nas, vsak pripada nekomu.