Botri nezrelosti

Ali Janša res izsiljuje z vstopom Hrvaške v Nato? In zakaj je našim levim politikom toliko do Hrvaške? Do neke nezrele države, ki se prička z vsemi in katere premier ne odgovarja na klice slovenskega kolega?

Janša želi le, da se prvič v zgodovini prizna bilančni presežek, vendar Igor Šoltes pravi, da ni tako. Za Šoltesa vsi vemo, čigav je. Škoda, ker moramo pri skoraj vseh povedati, čigavi so, ker niso neodvisni.

Sploh pa, ali ni resnica o bilančnemu presežku pomembnejša od Hrvaške in tega, da se bo Slovenija "zdela nezrela" država, če ne bo pustila Hrvaške v Nato?

Vsi se nekaj pričkajo o tem, kdo je nezrel in kdo koga izsiljuje. Mislim, da je Golobič rekel, da je Janša boter nezrelosti. No, on že ve ... Saj ima veliko izkušenj z botrstvi, zvezami in spletkami. Karl Erjavec pa je tudi kritičen do Janše. Prej (pod Janšo) je lahko govoril, skoraj kar je hotel, sedanja oblast pa ga drži bolj na kratko. Kakšen paradoks.

Ali hočejo sedaj levi politiki, ko se tako naprezajo za Hrvaško, s tem samo očrniti Janšo in ga označiti kot izsiljevalca? Pa kaj so Janši že vse obesili! Če bi bil res tako grozen in diktatorski, ne bi vsi mediji pljuvali po njem. Se vam ne zdi? Skratka, Janez Janša je zagotovo najslabši diktator, tako slab, da mu to sploh ni uspelo postati:) Opozicijski politik, pa veliki izsiljevalec? Sliši se smešno, mar ne? In zakaj sploh "izsiljuje"? Ker meni, da ima prav. In zakaj bi utihnil in se podredil, če ima prav?

Pravzaprav je Slovenija zelo nezrela država, v kateri se politiki pričkajo, ali bilančni presežek je ali pa ga ni.

Vprašanje kredibilnosti

Komu verjeti, če zadeve ne poznaš od blizu, nisi soudeležen v njej in nobeni strani ne zaupaš 100%? Nikomur sploh ne moreš zaupati 100%, ker te vsakdo lahko razočara.

Pravzaprav tega ne moreš ugotoviti. Lahko samo razmišljaš in razmišljaš in opazuješ in opazuješ, ampak 100% vedeti ne moreš.

No, med tem, ali bom verjel Janezu Janši ali pa Gregorju Golobiču, se zlahka odločim. Tudi v primeru, ali bom verjel Ani Jud ali Golobiču, se zlahka odločim, ali bom verjel Ani Jud ali Silvestru Šurli, pa je zame skoraj nerešljivo vprašanje.

Veliko razmišljam (morda včasih tudi preveč in narobe). Veliko lažje je ne misliti in slediti. Ano Jud (spet jo omenjam), kot sem že pisal, izjemno cenim. V primeru Aninega odhoda z Reporterja pa sem se nagibal bolj na stran Igorja Kršinarja in Silvestra Šurle. Do sedaj.

Najverjetneje zato, ker sem verjel Šurli in Kršinarju, ali pa ker veliko ljudi podpira Ano Jud, sam pa menim, da večina nima prav, no seveda velikokrat tudi ima prav. In morda tudi kdo ne razmišlja in zgolj sledi, saj, če vsi tvoji prijatelji znanci ... podpirajo njo, jo verjetno, če se ne poglobiš, začneš tudi ti, in če vsi tvoji prijatelji, znanci podpirajo Šurlo, je velika možnost, da ga začneš tudi ti. To je povsod, ne samo pri levici in desnici, komunistih in domobrancih ... ampak tudi drugod. Ana Jud odlično piše, zna prepričati, Kršinar in Šurla pa ne napišeta nič. Ker se ne želita spuščati na njen nivo; to tezo sem sam povzel po neki gospe, ki ji zeloooo zaupam in jo je potrdil tudi Kršinar. Ampak končno (s prevelikim zamikom) mi je kliknilo, da bi lahko na njene trditve gospoda odgovorila civilizirano in tudi vzvišeno, če bi govorila resnico.

Ali ni res, da bi verjetno Šurla in Kršinar kaj napisala, če bi govorila resnico? Morda je to, da se ne želita spuščati na njen nivo, zgolj izgovor. Meni se zdi logično (verjetno sem to opazil prepozno), da človek, če govori resnico, na težke obtožbe odgovori. Vsaj jaz bi storil tako. In zakaj je Igor Kršinar svoja komentarja, v katerih mi je odgovarjal, izbrisal? Napisal je, da ne želi javno polemizirati o Ani Jud in da je bil njegov odgovor namenjen izključno meni (dddddju), ampak če bi bil namenjen samo meni, bi mi lahko odgovoril na moj mail, ki je v profilu na blogu, kajti kar objaviš na blogu, je javno. In tudi neumnost je izbrisati komentarje, če stojiš za njimi. Ali pač ne?

Ko Igor Kršinar pravi, da ne želi javno polemizirati o Ani Jud, s tem pa prikrajša tiste, ki nas zanima, kaj se je v resnici zgodilo.

Zdi se mi, da ne vem več, kaj naj si mislim, tako, da bom to s temo zaključil. Kako lepo bi včasih bilo, če ne bi mislil;)

S tem, da je Reporter slab, pa se ne strinjam. Meni se še vedno zdi odličen desni tednik. In če sta problem samo Šurla in Kršinar, je še veliko dobrega: Boštjan M. Turk, Rado Pezdir, Vinko Vasle ... je pa s tem ko ni več kolumne Ane Jud izgubil ogromno.

Črno-bela Ana Jud

Igor Kršinar je na svojem blogu v komentarju napisal, da mu Ana Jud na svoji spletni strani ni hotela objaviti komentarja in da ji je Šurla takrat, ko je Makarovič zahteval popravek, ponudil, da lahko svojo kolumno objavi na predzadnji strani, vendar je to odklonila in prekinila sodelovanje, zraven pa je še izrekla veliko žaljivk. Verjetno je sicer imela razloge in bila (preveč) prepričana v svoj prav, morda je tako prepričana v svoj prav, ker se ponavadi izkaže, da ima prav.

Silvester Šurla pa menda nič ne napiše o njej, ker se ne želi spuščati na njen nivo.

Kar se tiče Makarovičevega popravka, se mi v osnovi zdi prav, da dobi popravek na istem mestu.
Kršinar tudi pravi, da če ji ne bi kolumne "Janša pojdi k vragu" objavili, bi jih obtožila cenzure, kar pa je potem kljub temu storila. Pravi tudi, da njena odvetnica ne bi bila zastonj in še morebitno odškodninsko tožbo bi izgubili. V komentarju je zapisal tudi to: "Reporter pa žal ni igrača, s katero se lahko igrajo muhaste deklice." In: "Včasih se sprašujem, če ni bila poslana na Reporter, da bi nam naredila kak problem."

V zadnjem intervjuju, ki ga je z njo naredila študentka novinarstva Katarina Braniselj, je na vprašanje "Koliko so vam sedaj odprta ali zaprta vrata slovenskega novinarstva?" odgovorila:
"Vrata so povsem zaprta. Res pa je, da odkar sem v Reporterju napisala kolumno Janša, pojdi k vragu!, in so ukinili mojo kolumno in moje pisanje, kljub temu, da sem pomagala ustvariti ta časopis, nisem šla potrkat na nobena vrata in spraševat, če lahko pišem. Pogovarjala sem se edino s šefom Financ Petrom Franklom, ampak to ni za javnost. Na kratko: ne lezi k meni domov in ne pretvarjaj se, da si moj prijatelj, če pa me pustiš na cedilu, ko te potrebujem. Najin prijateljski odnos sem zaradi njegovega primitivizma preprosto zaključila."

Verjetno je imela svoje razloge: krivico, razočaranje ... ampak odšla je sama.

Čeprav se bolj nagibam k temu, da bi verjel Igorju Kršinarju in Silvestru Šurli, se še vedno sprašujem: Kdo ima prav? Ano Jud izredno cenim zaradi njenega pisanja in zaradi tega, ker si upa. Vendar pa, ali ni včasih šla čez meje? Včasih se zdi oziroma je tako, da za svoje trditve nima dokazov. Pa tudi, če so njene trditve resnične! Včasih se obnaša otročje in se zdi, da je njen glavni motiv maščevanje. Preživela je toliko gorja in tudi v življenjepisu na svoji spletni strani je napisala, da je bilo njeno otroštvo težko. In poznavalci pravijo, da največ stvari izvira iz otroštva.

Sploh pa, kaj takega je pisalo v tistem popravku? Ali je bilo res tako težko prenesti morda upravičeno kritiko in kar oditi?

In verjetno bi, če njej kdo ne bi objavil popravka, govorila drugače. Včasih se zdi, da ima dvojna merila. Če kdo njo cenzurira, je grozen cenzor, če pa ona nekoga (kot je napisal Igor Kršinar) pa ni.

Zelo zanimivo bi bilo, če bi Ana Jud o tem povedala kaj več, da si bomo lažje ustvarili svoje mnenje.

V eni izmed svojih knjig je tudi napisala, da so njeni teksti bili polni sočnih in grdih pridevkov zaradi Požarja, ampak kakšno naključje, da tudi potem piše tako?! Morda se spomnite kolumne o Golobiču, katerega od zapisov v njenih knjigah ... Ali pa kolumne "Janša pojdi k vragu", v kateri je med drugim zapisala: "..., da je Makarovič - ki ga desnica postavlja kot velikega poznavalca družbenih razmer - dokazljivo skorumpiran in sociološko omejen pogoltnež, človek, ki po mojem mnenju drugim nima pravice soliti pameti."

Najprej, kje so dokazi? Velikokrat opažam, da pove svoje mnenje kot trditev. Tudi če je res, bi lahko namesto prostaških (včasih sicer ne gre drugače, vendar menim, da bi v tem primeru šlo) uporabila malo lepše izraze. Naziv "omejen pogoltnež" verjetno človeka prizadene. Najbolj pa je zanimivo, da je tudi sama izkusila izjemno hud medijski teror, sedaj pa sama žali ljudi.
Ali ne bi mogla napisati zgolj: Matej Makarovič je dokazljivo skorumpiran in menim, da nima zadosti znanja, da bi komur koli solil pamet. Čeprav, kot sem že prej zapisal, ne vemo, kje so ti dokazi.

Vedno bolj dvomim v kredibilnost Aninih izjav v primeru odhoda z Reporterja, čeprav sem se vedno nagibal bolj na njeno stran. V drugih primerih me je večinoma prepričala.
Ko prebereš njene knjige, njene kolumne, se ti zdi odkrita, o tem, da si upa, pa sploh ni dvoma, prav tako o njeni inteligenci. Ima res ogromen potencial, vendar pa se včasih očitno ne zna obvladati in je morda tudi zavedena. Včasih te lahko kdo prepriča tako, da se ti zdi, da si do tega prišel sam. Mogoče je nerazumljena, vendar je tudi preveč pravičniška: "Oni so naredili narobe, treba je povedati", sebe pa ne vidi. In ne uvidi, da je včasih tudi molk zlato. Želi biti neodvisna in morda tudi zato napada ene in druge ne glede na posledice. Mogoče spet zato, ker je polno napak povsod. A vendarle ne moreš z glavo skozi zid.

Morda se motim, ampak ... Vedno je kakšen ampak ...

Ideološki beton

Mnogi "zaresni" in levi politiki imajo veliko povedati čez Janeza Janšo, ker je v intervjuju za Reporter izjavil, da levo koalicijo povezuje ideološki beton.

Ampak prav s tem, ko se spravljajo na Janšo, dokazujejo, kako "betonski" so.
Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem pravi, da se s tem, ko hoče Janša čim bolj sodelovati z vlado, kar v prejšnjem mandatu sedanji oblastniki niso prav radi počeli, napada demokracijo.
No, to so Janši vedno pripisovali. Ampak ali ni bistvo prave demokracije prav v sodelovanju različno mislečih v dobro ljudstva?

In ali ni res, da levo koalicijo združuje ideološki beton? Kregajo se, kdo bo sedel v katerem nadzornem svetu in vsak želi čim več zase. Če ne bi imeli enakih korenin in skupnega ideološkega betonskega zidu, bi imeli bolj malo skupnega.

Kučanove in Obamove Sanje

Že pred nekaj časa je tudi pri nas pri založbi Sanje izšla knjiga Baracka Obame Pogum za upanje. To knjigo bi že kupil, če ne bi uvodne besede napisal Milan Kučan.

Rok Zavrtanik, urednik založbe Sanje, pa pravi: "Menim, da je Milan Kučan eden največjih demokratov, kar smo jih v Sloveniji imeli in jih imamo, in je tudi najbolj zaslužen za mehak prehod Slovenije v demokratično ureditev. O nobenem drugem politiku Slovenci nismo imeli tako visokega konsenza in prepričan sem, da bi se tudi Barack Obama, če bi ga povprašali o tem, strinjal, da uvodno besedo k slovenski izdaji njegove knjige napiše ravno Milan Kučan. Pa tudi sam menim, da za to nalogo ni nihče bolj primeren od Milana Kučana, ki je bil predsednik Slovenije v najbolj kritičnem obdobju demokracije."

Milan Kučan, eden največjih demokratov v Sloveniji, kar smo jih imeli in jih imamo?

Če je on eden največjih slovenskih demokratov, potem ni težko ugotoviti, zakaj je Slovenija tako "pravna" in "demokratična" družba. In ko smo že pri demokratih, sta po mojem skromnem mnenju dr. Jože Pučnik in Janez Janša veliko večja demokrata kot pa Kučan (ki sploh ni demokrat!!!). Seveda je to samo moje mnenje. In Kučanu nikakor ne oporekam njegovih osamosvojitvenih zaslug, nikakor ne. Vendar ni zaslužen za mehak prehod v demokratično ureditev, ampak v navidezno demokratično ureditev. On bi tako ali tako najraje ostal v Komunizmu. Takrat je imel vse. Bil je šef komunistične partije in imel nešteto privilegijev. Zakaj bi si potem prizadeval za prehod v demokracijo? Kučan ni pisal kritičnih člankov, ni bil zaprt, on je podpiral zapiranje ... Če ne bi bilo odpora proti komunizmu, ne bi bilo nič, in zato menim, da nima nikakršnih zaslug za začetek procesa demokratizacije - reševal je le svoj politični obstoj. Za demokracijo se je zavzel šele, ko je ugotovil, da nima druge možnosti, in je zgolj želel obdržati čim več moči. Kar mu je tudi uspelo.

Dvomim, da bi se Barack Obama strinjal s tem, da k njegovi knjigi napiše uvodno besedo, če bi Kučana zares poznal. Zakaj pa ne bi povabili k pisanju spremne besede Janeza Janše, ali pa morda Franceta Bučarja? Le to, da sta tako Kučan kot Obama govorila o sanjah, pač ni zadostni razlog, da bi ju razglasili za podobna, mar ne?!

Filozof, ki bi bil rad kot Putin

Gregor Golobič je edini med predsedniki strank po koalicijskem sestanku povedal, da bo vlada stopila na prste tajkunom. Zakaj? Ker ne želi tako kot Pahor odplačevati dolgov, ampak hoče, da bodo drugi dolgove odplačevali njemu.

Golobič hoče oblast, ne pa podrejenega položaja, ki ga ima sedaj. Napadal bo (pre)močne in neobvladljive gospodarstvenike. Glede na to, da so največji večinoma prišli do bogastva na nelegalen in pol legalen način, verjetno ne bo imel težav s tem, kako si jih podrediti, sebi lojalnim pa bo pomagal. Ampak zaenkrat so to še sanje novega Golobiča. Najprej bo moral priti na oblast. Kajti vedno bolj se dozdeva, da Pahor dela po svoje in ne posluša preveč svojih koalicijskih zaveznikov Kresalove in Golobiča. Pije kave, plačane iz lastnega žepa, in si s tem zmanjšuje odgovornost. Saj, če bo kaj naredil slabo, se bo lahko zagovarjal, da je naredil vse in si je skoraj vse sam plačeval. Vendar pa s tem izgublja kredibilnost, postaja politik, ki je zastonj (za nič).
Oh, saj res, na Erjavca sem čisto pozabil, no, njega tako ali tako nihče ne upošteva. Erjavec je postal skoraj tragična figura. Od zmagovalca, ki se je vseskozi pojavljal v medijih, do poraženca, ki se ukvarja z okoljem in za katerega se ne zmeni nihče več.


Zdi se, kot da bi Golobič rad bil tak kot Putin, vendar za zdaj še nima zadosti moči.

Novo upanje

Barack Obama je prisegel kot prvi temnopolti ameriški predsednik. Ob njegovi prisegi so se mi solzile oči.

Sicer se verjetno od Baracka Obame pričakuje preveč in verjetno ne bo mogel izpolniti vseh obljub. Navsezadnje je samo človek.

Kaj bo naredil, pravzaprav sploh ni tako pomembno. Pomembno je njegovo sporočilo.
In to, da je toliko ljudi različnih barv, veroizpovedi ... zbranih skupaj z enim razlogom, da je toliko pozitivne energije, da so se uresničile sanje mnogih temnopoltih Američanov in tudi drugih, in nenazadnje sanje Martina Luthra Kinga, in da je kljub vsemu prisotno neko novo upanje na boljše.

Janez Janša toži!!! Groza!!!

Janez Janša toži že 9 ljudi!!! Si morate misliti?! Kako lahko nekdanji premier toži toliko ljudi? Ki mu seveda niso naredili nič!!! Nemogoče!!! Kaj takega!!!

Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico koga tožiti. Mnogi Janeza Janšo zmerjajo in pljuvajo in si o njem izmišljujejo hude laži ... Zakaj jih potem ne bi tožil? Zato ker je bivši predsednik vlade in politik in je to hud pritisk na že tako od pritiskom uklonjene tožeče novinarje ali kar koli že so? Ali pa zato, ker mora vsakdo kdaj malo potrpeti?

Saj Janša ni edini, ki toži. Veliko jih je!

Čeprav se mi zdi, da novinarji, odkar je prišel Pahor na oblast, niso več tako ukrivljeni (sedaj so skrivljeni), ampak pokončni in samozavestni. Ni več pritiskov, sedaj se vsi lepo rokujejo in fotografirajo z roko v roki.

Če so prepričani o tem, kar pišejo in govorijo, naj še stojijo za tem. Saj, če imajo prav, nimajo kaj izgubiti, ali ne?

Mnogi se sedaj vnaprej opravičujejo Janezu Janši in pozivajo druge, naj k tekstom pripišejo: "Spoštovani gospod Janez Janša, če sem vas s svojim zapisom kakor koli užalil ali kako drugače prizadel, se vam vnaprej iskreno opravičujem."

Beda od novinarstva. S čim se ukvarjajo "veliki" slovenski novinarji, borci proti cenzuri, neuklonljivi pristaši bratstva, enakosti in (ne)svobode? Ali se sploh zavedajo "te naivne, neodvisne, uboge ovčke", da jih lahko Janša, "ta grozni volk", toži?

Neverjetno, kako so nekateri ljudje obsedeni z Janšo. Morda ga pa na skrivaj občudujejo in si mu želijo biti podobni, pa ne morejo, ker mu ne sežejo niti do kolen, in se zato spravljajo nanj. Verjetno pa si nihče od našega cveta najbolj kritičnih in raziskovalnih novinarjev ne bi česa podobnega, kot so pisali o Janezu Janši, drznil napisati o Golobiču. Ali pač? Seveda, on je "veliki" pametni filozof prave barve.

Odvisni od neodvisnosti

Zdi se mi, da vsi želijo biti "neodvisni", vsaj na videz, in da nekateri napadajo ene in druge samo za to, da bi se zdeli kredibilni in neodvisni.

Morda je to tudi zato, ker je na vseh straneh ogromno nepravilnosti, ampak vseeno. Pri nekaterih stvareh moraš biti previden in ne delati vsega na silo. Zato se mi tudi izpad Ane Jud malo pred volitvami ni zdel ravno najboljši, čeprav jo kot pisateljico in kolumnistko in kot osebo, ki je preživela odurne psihološke pritiske, zelo spoštujem.

Včasih je pač treba počakati. In zato se mi zdi, da so nekateri odvisni od neodvisnosti.

Komu boste verjeli? Neodvisnemu, ki tolče čez vse, ali nekomu, ki jasno zastopa neko stališče oziroma je bolj naklonjen stališču neke strani?

Nenormalno se mi zdi tudi pravičništvo in to, da nekateri ljudje vidijo vse črno-belo. Ampak nič ni samo črno ali belo in v vsakem je nekaj dobrega, morda celo še v Kučanu in Golobiču:)

Zares novi časi s starimi obrazi

Nova politika (bolj stara), odgovornost za spremembe (bolj malo je te odgovornosti), moji upokojenci (oz. okolje), vsi morajo biti enakopravni (eni malo bolj, drugi malo manj).

Če se bo hotel Zares prodajati še naprej, bo moral na naslednjih volitvah uporabiti geslo »Najnovejša politika« :) in potem »še novejša politika« :)

Vsi so nekaj obljubljali, vsi so bili novi in odgovorni. V resnici pa so zelo stari. Kaj imata na primer Miro Senica in Ivo Vajgl skupnega z novostjo in liberalizmom? Oba sta stara, oba sta se vedno znašla. Najbrž jim je kaj le do "LDS-ovsko zaresnega" liberalizma. Do nezakonite privatizacije.

Mnogi pravijo: »Hoteli ste kapitalizem pa ste dobili tudi kapitaliste.« Vendar je to trditev Bernard Brščič zavrnil z stavkom, da kraja ni osnova za kapitalizem. Nekaj takega. Zelo sem si zapomnil tudi neko Šrotovo izjavo: »Kdo bi razumel Slovence?« Res je kdo bi jih razumel? Najprej nekaj hočejo, potem si pa premislijo. Večina je hotela domače lastnike in sedaj jih imamo, potem pa, ko se izkaže, da so bile nepravilnosti, bi pa radi spet nekaj drugega.

No, in kje so zdaj ti novi obrazi? Dimitrij Rupel ostaja, Janez Janša je spet vodja opozicije ...
Ni sprememb, vsi še naprej kadrujejo po politični pripadnosti, Golobič je še vedno isti, nič se ni spremenil, Pahor pa odgovornost za spremembe tolmači s tem, da špara vsak cent, upokojencem ne bo nič bolje in "enakopravni" bomo tudi še naprej. Razen tega, da bodo slabi Romi (proti dobrim nimam nič) in izbrisani imeli kmalu več pravic kot tisti, ki živimo po moralnih in pravnih načelih. In da po novem ne bodo nestrpni več nacionalisti, ampak liberalci (tisti "zaresno LDS-ovski").

Ali se je res kaj spremenilo? Razen tega, da mediji ne morejo več blatiti premierja.

Drugi ljudje, isti koncept? Vedno sem menil, da niso vsi isti in še vedno menim tako, vendar pa večina stvari ostaja podobnih.

Morda so te odgovornosti za spremembe, za spremembe na slabše? Pa tudi, kako imamo lahko ministrico za notranje zadeve, ki je še pred volitvami pozivala Erjavca k odstopu, brez dokazov seveda? Vsi imajo polna usta pravne in socialne in pravične države, vendar tega ne upoštevajo.

Dar govora nam je dan zato, da lahko zakrijemo svoje misli, je rekel nek pameten Francoz, katerega imena se ne spomnim. Vsi lahko govorimo floskule in ponavljamo; kaj bomo naredili v praksi, je pa drugo.

Strokovnost, političnost in ugled

Velikokrat slišimo, kako je kdo strokoven in kako je kdo političen. Vendar pa, kdo je pristojen za ocenjevanje strokovnosti oziroma političnosti? Nekateri so strokovni, pa so tudi politiki. Če si politik, ne pomeni, da nisi strokovnjak. Nekateri pa menijo, da so samo zato, ker so politiki, politični in vse njihove odločitve politično motivirane.

Če si strokovnjak ali ne, lahko pove tvoja izobrazba. Čeprav sem slišal nek odličen rek: »Lahko imaš 10 doktoratov, pa si še zmeraj butelj.« Ker lahko imaš 10 doktoratov, pa še vedno ne razumeš nekaterih stvari, lahko pa si nek navaden delavec in imaš nekaj več.

Tudi, kaj bo povedal slogovno in slovnično brezhiben tekst, brez vsebine? Ne kaj dosti. Čeprav je prav verjetno, da če boš pisal slogovno in slovnično slabe tekste, boš imel manj bralcev in lahko tudi ne bodo razumeli, kaj si napisal.

In še kako lahko kdo nekoga označi za zgolj političnega? To so zgolj domneve, ki se uporabljajo za diskreditacije. Večino stvari se gradi na konstruktih in domnevah. Nekdo nekaj reče, ponavlja in ponavlja in ponavlja in ljudje začnemo verjeti in še mi ponavljamo naprej. Ali pa: Rekel je Milan Kučan, tisti prijazni starček z modrimi očmi, bo že držalo, on je ugleden, gotovo ima prav. Najbolj hecno je, da je Janša tudi ugleden (kaj ugled sploh pomeni, to je tudi subjektivna presoja), pa ga veliko ljudi zaničuje in ga ne marajo. Zanje ni ugleden, ker je tako rekel nek "še bolj ugleden" gospod in so to rekli mediji, medijem pa je to prej povedal nek tudi "ugleden" gospod. Saj marsikdo sploh ne bi bil ugleden, če tega ne bi povedali mediji. Mediji usmerjajo dogajanje. In drugače; če mediji ne bi poročali o neki temi, za to temo sploh ne bi vedeli, razen če ne bi bili kako drugače povezani z njo.

Prišel sem do zaključka, da je ugled, političnost, kdo je vreden zaupanja ... zgolj subjektivna presoja, za katero ni nihče pristojen ne kompetenten. Če je kdo vreden zaupanja, to pokažejo njegova dejanja, o tem pa ne moremo soditi prej. Vendar pa se tudi dejanja presoja subjektivno. Nekdo bo menil, da je neko dejanje dobro, drugi pa bo trdil nasprotno.

Politični pa so tako ali tako vsi, ki se ukvarjajo s politiko. Vsi se borijo za oblast. Nekateri so, ko so na oblasti, boljši, nekateri slabši. Ampak gre za oblast, za moč. To je njihov poklic. Vendar pa to, da se borijo za oblast, ne pomeni, da ne bodo naredili nič dobrega. Pravzaprav, glede na to, da se borijo za oblast, bi morali delati dobro za ljudi. Vendar pa mnogi delajo predvsem zase in za to, da imajo dobro podobo, zlorabljajo medije.

Včasih si predstavljam, da bi imel ogromno moč, in zdi se mi fascinantno. Če bi imel ogromno moč, bi verjetno poskušal delati čim bolje v korist ljudi, ni pa rečeno, da me ne bi še več moči in še več denarja zaslepilo in bi delal le še zase.

Pahorjev lov na vsak cent

Pahor že ogromno stvari plačuje sam in se trudi prihraniti vsak cent. Na Češko je šel z avtom in s tem nekaj prihranil. Boštjan M. Turk je v Odmevih rekel, da če bi šel s kolesom, bi prihranil še več. Mogoče si bo pa Pahor naslednjič omislil kakšen maraton, ko bo šel na kakšen tuj obisk.

Vendar pa to vzame veliko časa in ni ravno praktično. Zapravlja dragocen čas, ki bi ga lahko porabil za kaj bolj koristnega.

No, trudi se res, to mu moramo priznati. Ampak ta trud je bolj ničev, nekaj evrov, ki ne bodo rešili gospodarske krize ne revnih. Če bi hotel dejansko kaj prihraniti in dobiti denar, bi se moral lotiti gospodarskega kriminala in neštetih nepravilnosti v mnogih podjetjih. Vendar temu verjetno še ni dorasel. V vseh na sporen način sprivatiziranih podjetjih (teh je mnogo), je verjetno toliko državnega denarja, da bi lahko pomagali marsikateremu revežu in bi dobil bistveno več denarja, kot ga bo prihranil s tem, da bo sam plačeval kosila, zniževal plače svojim uradnikom in podobno.

Ali mu bo sploh ostalo še kaj denarja zase?

Zares kulturni politiki

Majda Širca je na svojem blogu objavila komentar na moj komentar k njenemu tekstu Lahko noč in srečno! Napisala je: »Moj predhodnik res ni bil tako slab. V omari mi je pustil eno steklenico«

Zanimiv odgovor. Ali res ceni ministre po tem, koliko steklenic naslednikom pustijo v omarah:)?

Po mojem je bil gospod Simoniti veliko boljši od nje, kajti oseba, ki ne loči med sovražnim govorom in svobodo govora, res ni najbolj primerna za kulturno ministrico.

Ampak ker imamo mi polno "strokovnjakov" za vse, so tudi vsi primerni za vsako ministrstvo. Ne glede na to, kakšen pogled imajo, in tudi, če so primitivni in kdaj tudi nekulturni (samo spomnimo se izjave Majde Širca o Janši), so lahko kulturni ministri! "Strokovnost" je pa tako ali tako ponavadi zlorabljena in se z njo zgolj prekriva popolnoma politične odločitve.

Poglejmo še Golobiča. Faliran študent, ki postane "veliki" filozof in visokošolski minister. Postane minister na ministrstvu, za katerega mu očitno ni mar. Glede na to, da menim, da je Golobič zelo inteligenten, bi verjetno lahko diplomiral prej, pa mu očitno diploma ni dosti pomenila. Se pravi, da nima ravno najboljšega odnosa da visokošolskih ustanov.

Prav s tem, ko se na šolska in kulturna ministrstva postavlja ideološko ortodoksne ljudi, ki ne spodbujajo dobrih drugače mislečih ljudi, se Sloveniji dela ogromna škoda.

Na nas mladih svet stoji in upam, da ne bodo zatrli preveč mladih talentov.
Že samo Lukšičevo naročanje študentom, naj poslušajo pridige v cerkvah, je zelo sporno.

Ali si res želimo tako Slovenijo, kjer bodo vohunili po cerkvah, kjer ne bo svobode govora in mišljenja in v kateri drugače misleči ne bomo imeli možnosti?

Čeprav tudi jaz, tako kot naši "kulturni" politiki, podpiram gradnjo džamije, to ne pomeni, da ne sme biti nasprotnikov in kritikov džamije. Zadnje čase se mi zdi, da so podporniki džamije še bolj nestrpni od njenih nasprotnikov. Nestrpni so do nestrpnih.

Kje je sedaj afera Patria?

Predvolilna afera je očitno odšla v pozabo. Kot vse doslej, tako kot predvolilni tednik Expres. Tisti, ki so jo najverjetneje povzročili, pa se s tem ne obremenjujejo, ker so tako ali tako zmagali. Kje je sedaj "dežurni kričač" Milan M. Cvikl, ki se je na vse kriplje trudil, da se afera razreši? Sploh bi se lahko trudil sedaj, ko je na oblasti? Vendar on raje ustanavlja svete, ki ne vejo, kaj morajo delati, in posledično ne delajo. Če jih ustanavlja, naj še poskrbi zanje. Sedaj tudi tisti Finci, ki so bili vpleteni v afero, niso več tako prepričani v to, kar so trdili. Afere pridejo in gredo v pozabo, ob vsakih volitvah pa jih privlečejo na dan. Venomer se vračajo v preteklost, čeprav imajo polna usta prihodnosti. Orožarska afera se vleče že 18 let, pa še nihče ni odkril ničesar spornega. Toda ob vsakih volitvah afero privlečejo na dan. Vse se gradi na domnevah, na mnenjih "strokovnjakov" in "neodvisnih" novinarjev, nikjer pa ni pravih dokazov in dejstev. Pa kaj nimajo naši politiki (predvsem levi) nič pametnega povedati, da se vsakič zatečejo k orožarskim poslom? In tudi tisti, ki imajo polna usta svobode govora in da nihče ni kriv, dokler ga ne obsodijo, so najbolj obsojali in najbolj uničujejo svobodo govora. Seveda za nekatere "pravoverne" velja, da so do obsodbe nedolžni (morda ostanejo nedolžni tudi po obsodbi), za nasprotnike pa pač ne.

Kje imajo sedaj upokojenci tistih Erjavčevih 1000 evrov pokojnine? Ni jih, in jih tudi ne bo. Še dolgo, dolgo časa ne. Erjavec si še državotvornega ministrstva ni mogel izboriti, zaradi svojih kolegov. DeSUS je sicer v zatonu. Na teh volitvah so mu bile naklonjene okoliščine (prav ta afera Patria) in to, da imajo klovnovskega predsednika Karla Erjavca. Prav škoda je sedaj, ko je minister za okolje in je bolj malo v medijih.

Ljudje smo slabši kot ovce

Ovce sledijo in delujejo nagonsko, tako kot tudi druge živali. Ampak mi ljudje, ki se imamo za nekaj več, prav tako mnogokrat ravnamo nagonsko. Saj ne sledimo zato, ker se nam zdi tako dobro, ampak, ker se pač ne znamo odločati, smo zaslepljeni in sledimo. Tu se povsem strinjam z nekim komunističnim rekom: »Ljudje se ne znajo odločati sami, zato potrebujejo nekoga, ki se bo odločal namesto njih« Tudi Živali ubijajo druge živali, vendar za hrano (ubijejo kolikor potrebujejo). Ljudje pa ubijajo druge ljudi za denar, iz malomarnosti, nagonsko ali zaradi kakšne druge stvari. Živali pa za krzno, kosti, okle in tudi za hrano. Vendar ubijamo bistveno več živali, kot potrebujemo mesa. In potem ko se vprašaš, koliko tega mesa (živali), gre v smeti, ti postane še bolj slabo. Kupujemo več, kot porabimo, in mečemo stran.

Pa naj se vrnem na "sledenje". Na primer nekdo reče:»Poglej ga kakšen bedak je,« in drugi tudi, če iz gledajo kot bedaki in ne vedo/vemo, za kaj gre, mu pritrdijo/pritrdimo, ker se sami boji(m)o, da bodo drugače zasmehovali njih/nas, ali pa iz same hudobije.

No, in zakaj smo slabši kot živali: zaradi tega, ker one vse delajo nagonsko, mi pa mislimo, delamo zavestno (vsaj tako naj bi bilo).

Francoski razsvetljenec, Jean-Jacques Rousseau je menil, da je človek po naravi dober, pokvarila pa ga je družba. Ampak kdo je ta družba? Ta družba smo ljudje. In če je družba pokvarila človeka, to pomeni, da so ljudje pokvarili človeka.

Morda bi bil človek dober edinole, če bi bil sam, brez drugih ( živih bitji, narave), skratka popolnoma sam, in nikomur ne bi mogel narediti nič žalega. Seveda so dobri in slabi ljudje in nič ni le črno ali belo. Vendar vseeno menim, da je človek, kot bitje slab. Človek ti bo zasadil nož v hrbet, žival pa se bo le branila (ne bo hotela nič žalega). Človek bo poskusil za svoj lasten cilj uporabiti vsa sredstva, tudi nesprejemljiva. Seveda pa niso vsi ljudje enaki. Ogromno je dobrih ljudi, upam, da več kot slabih, vendar pišem o človeku, kot človeku. In tudi "dobre" ljudi včasih premamijo slabe stvari.

No, saj to ni nič novega. Itak se mi zdi, da so modreci in veliki misleci, že vse ugotovili pred nami, razen tehnologije. Mi lahko samo še drugače interpretiramo in ponavljamo. Ob tem mi pride na misel Trkajev verz: ... » in tehnološki napredek še ne pomen mentalni razvoj«.

Imamo računalnike (brez njih sploh ne moremo več živeti), imamo televizijo, imamo vse, oziroma vsega preveč. Pri nas ni lakote, ni vojne, večina ima toliko, da lahko preživi. Računalniki in internet sta seveda zelo koristna (za delo, pisanje, za ogromno stvari), vendar pa se mi zdi, da preveč časa preživimo pred raznimi ekrani. Tukaj mi pride na misel še en Trkajev verz:...»Bulte u ekran sm se ti svet ne odkrije, kr ti dejansko ostajaš samo tele brez vizije«...

Večinoma komuniciramo (tudi s tistimi, ki jih vidimo vsak dan, ne le s tistimi, ki so oddaljeni) s pomočjo interneta interneta (MSN, Google talk ...) . Zelo se bojim (nisem edini) da bo tako, kot je v intervjuju povedal Haris Omanović (ta njegov stavek mi je zelo všeč):

» Bojim se, da nekoč ne bomo imeli več prijateljev in bomo vsi hladni med sabo presedeli cele dneve pred računalnikom«.

Preteklost in prihodnost, odvisnost in neodvisnost

Generalni sekretar nove vlade Milan M. Cvikl je predstavil 213 strani dolg program vlade. Pravi, da ljudje v njegovem kabinetu nočejo delati oz. ne delajo. Cvikl je očitno zelo zagret, vendar mnogokrat v škodo Slovenije in le za svoj lasten prid. Se pa povsem strinjam z njim, ko pravi, da ne more delati z sds-ovci. Res je malo nenavadno, da ti svetuje tvoj politični nasprotnik. Ampak kje pa je potem Pahorjeva povezovalnost? Ali je Pahor kljub nekaterim (svojim?) suverenim odločitvam še vedno lutka in je njegova suverenost morda le navidezna?

Še vedno se vsi delimo na vaše in naše. Žal. Vendar ponavadi takoj, ko misliš malo drugače (če malo bolj desno, si takoj Janšev vernik, če pa misliš bolj levo si takoj Kučanov vernik) in če nisi od nikogar, si hitro opljuvan kot Ana Jud. Lažje je pripadati nekomu kot iti svojo pot. Pravzaprav je zelo težko biti samosvoj. Vendar teh ideoloških razlik verjetno ne bomo mogli zgladiti, dokler se bomo vsi ukvarjali samo s prihodnostjo, namesto da bi se ukvarjali tudi s preteklostjo. Če gradiš hišo na trhlih temeljih, se prej ali slej vse skupaj poruši.

»Predsedniku nočem nič slabega, on pa mi onemogoča opravljanje poklica« je v intervjuju za Reporter povedal Dimitrij Rupel. Predsednik države Danilo Türk pa je to zavrnil s stavkom, da je Ruplovo ravnanje nediplomatsko. Ali ni Türkova izjava, da ne zaupa Dimitriju Ruplu, nediplomatska? Ali je sploh kdo pristojen za to da ocenjuje, kdo je vreden zaupanja in kdo ne? Jaz na primer osebno mislim, da Türk ni vreden zaupanja, pa je vseeno, če tako mislim jaz in če še kdo drug misli tako. Stvar nezaupanja in zaupanja je relativna.

Mislili smo, da smo dobili svetovljanskega predsednika, ki bo nad dnevno politiko. Dobili pa smo tipičnega levičarskega predstavnika. Predsednik naj bi predstavljal vse, vendar pa je to nemogoče, vsaj pri nas, vsak pripada nekomu.