Zares kulturni politiki

Majda Širca je na svojem blogu objavila komentar na moj komentar k njenemu tekstu Lahko noč in srečno! Napisala je: »Moj predhodnik res ni bil tako slab. V omari mi je pustil eno steklenico«

Zanimiv odgovor. Ali res ceni ministre po tem, koliko steklenic naslednikom pustijo v omarah:)?

Po mojem je bil gospod Simoniti veliko boljši od nje, kajti oseba, ki ne loči med sovražnim govorom in svobodo govora, res ni najbolj primerna za kulturno ministrico.

Ampak ker imamo mi polno "strokovnjakov" za vse, so tudi vsi primerni za vsako ministrstvo. Ne glede na to, kakšen pogled imajo, in tudi, če so primitivni in kdaj tudi nekulturni (samo spomnimo se izjave Majde Širca o Janši), so lahko kulturni ministri! "Strokovnost" je pa tako ali tako ponavadi zlorabljena in se z njo zgolj prekriva popolnoma politične odločitve.

Poglejmo še Golobiča. Faliran študent, ki postane "veliki" filozof in visokošolski minister. Postane minister na ministrstvu, za katerega mu očitno ni mar. Glede na to, da menim, da je Golobič zelo inteligenten, bi verjetno lahko diplomiral prej, pa mu očitno diploma ni dosti pomenila. Se pravi, da nima ravno najboljšega odnosa da visokošolskih ustanov.

Prav s tem, ko se na šolska in kulturna ministrstva postavlja ideološko ortodoksne ljudi, ki ne spodbujajo dobrih drugače mislečih ljudi, se Sloveniji dela ogromna škoda.

Na nas mladih svet stoji in upam, da ne bodo zatrli preveč mladih talentov.
Že samo Lukšičevo naročanje študentom, naj poslušajo pridige v cerkvah, je zelo sporno.

Ali si res želimo tako Slovenijo, kjer bodo vohunili po cerkvah, kjer ne bo svobode govora in mišljenja in v kateri drugače misleči ne bomo imeli možnosti?

Čeprav tudi jaz, tako kot naši "kulturni" politiki, podpiram gradnjo džamije, to ne pomeni, da ne sme biti nasprotnikov in kritikov džamije. Zadnje čase se mi zdi, da so podporniki džamije še bolj nestrpni od njenih nasprotnikov. Nestrpni so do nestrpnih.